Skip to main content

Premalo pozitivnih presenečenj za dober teden

Borze v preteklem tednu | Št. 6, februar 2017, leto IX | 06. 02. 2017

Z objavami bogat pretekli teden je imel sicer odlično priložnost, da razveseli vlagatelje, a je bila negotovost glede ukrepov novega ameriškega predsednika ter njihovih posledic na globalno gospodarsko aktivnost prevelik zalogaj. Vprašanja glede morebitnih sprememb politik centralnih bank ter nekatere makroekonomske objave prav tako niso bila v pomoč. Tečaji na ključnih kapitalskih trgih so tako v preteklem tednu upadli.

V EURV zadnjem tednu (30.1.2017 - 6.2.2017)Letos (31.12.2016-6.2.2017)*
Svet - MSCI World* -0,78 % +0,49 %
ZDA - S&P 500* -0,78 % +0,51 %
Evropa - DJ STOXX 600*

-0,58 %

+0,83 %

Japonska - Topix* -0,83 % +1,13 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -0,61 %

+4,26 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Donald Trump ne popušča. Čeprav so nekatera ameriška sodišča zadržala predsednikov ukrep o omejitvi vstopa državljanom sedmih pretežno muslimanskih držav v ZDA, saj naj bi le-ta ameriškim podjetjem, ki zaposlujejo delavce iz omenjenih držav povzročil škodo, je nova ameriška administracija prepričana, da gre le za začasno zaustavitev ukrepa. Vlagatelji se zato utemeljeno sprašujejo, kje so meje omejevalnih ukrepov in predvsem, kakšne posledice bodo imele na mednarodno menjavo in dobičke podjetij, tovrstna negotovost pa je vse prej kot pozitivna za kapitalske trge. Za resne analize posledic prvih ukrepov je vsekakor še prezgodaj, velja pa izpostaviti, da je trenutno stanje v ameriškem gospodarstvu zelo dobro. Ameriški delodajalci so namreč v januarju zaposlili novih 227 tisoč delavcev, kar je občutno več od pričakovanj analitikov (180 tisoč). Stopnja brezposelnosti je sicer porasla s 4,7 % na 4,8 %, kar gre pripisati vrnitvi ljudi med aktivne iskalce zaposlitve. Rahlo skrbi le upočasnitev rasti plač, saj je povprečni urni zaslužek v januarju glede na leto prej porasel za 2,5 %, medtem ko so analitiki pričakovali 2,7 %-ni porast. Prav ta zaostanek pa je tudi eden izmed indikatorjev, da so na ameriškem trgu dela še rezerve. S tega vidika ni presenetljivo, da ameriška centralna banka (FED) na sredinem srečanju ni spremenila ključne obrestne mere, večje vprašanje pa je, kako realni so še vedno trije napovedani dvigi osrednje obrestne mere do konca leta 2017.

V podobni dilemi glede dinamike sprememb monetarnih spodbud bi se kaj hitro lahko znašla tudi ECB. Prvi razlog bi lahko bila Francija. Njen bruto domači proizvod (BDP) je namreč v zadnjem četrtletju leta 2016 doživel opazen pospešek (rast 0,4 % na četrtletni ravni), Francija pa se je s tem po nekaj letih skromnega okrevanja pridružila hitreje rastočima Nemčiji in Španiji, kar je odlična popotnica za evropsko gospodarsko okrevanje. Drugi razlog pa bi lahko bila inflacija. Januarja je letna inflacija v evro območju znašala 1,8 %, s čimer je presegla pričakovanja analitikov (1,5 %). Pri tem je potrebno poudariti, da sta k splošni rasti cen v največji meri pripomogli kategoriji energentov (+8,1 %), kar glede na lanski upad cene črnega zlata ne preseneča, ter hrane, alkohola in tobaka (+1,7 %), ki pa so v zimskih mesecih običajno pod vplivom sezonske komponente omejene ponudbe. Inflacija, izključujoč omenjeni kategoriji (+0,9 %), je bila sicer v januarju sicer še opazno pod splošno ciljno mejo ECB na ravni 2 %, a vseeno ne gre zanemariti tudi dejstva, da Evropa okreva. Stopnja brezposelnosti v evro območju je tako v nasprotju s pričakovanji analitikov (9,8 %) v decembru upadla za 0,2 odstotni točki, na 9,6 %. Ne glede na to, da je predsednik ECB v decembru napovedal, da bo program odkupa obveznic v veljavi najmanj do konca leta 2017 (od aprila naprej v zmanjšanem obsegu 60 milijard EUR mesečno), bi nadaljevanje okrevanja v Evropi ter dodaten minimalni pospešek inflacije zelo verjetno ECB primorala v prilagoditev omenjenega programa oz. v zniževanje denarnih spodbud, ki so eden izmed elementov, ki vsaj kratkoročno pozitivno vplivajo na gibanja tečajev na kapitalskih trgih.

Za eno izmed razočaranj je v preteklem tednu poskrbela Brazilija. Stopnja brezposelnosti v največjem latinsko-ameriškem gospodarstvu je namreč v decembru porasla na 12 %, medtem ko so analitiki pričakovali, da bo ostala na ravni 11,9 %. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih treh letih skoraj podvojila, kar negativno vpliva na razpoloženje potrošnikov in posledično na gospodarsko rast. Centralna banka je sicer že znižala osrednjo obrestno mero, a je sicer umirjajoča inflacija (6,3 % konec decembra) še vedno relativno visoka in nad ciljno (4,5 %), kar omejuje manevrski prostor brazilske centralne banke, da bi z denarnimi spodbudami okrepila ekonomsko aktivnost države.

V podjetniški sferi se je mesec januar zaključil kot »prevzemni« mesec. Vrednost združitev in prevzemov (M&A) je namreč v prvem mesecu leta na svetovni ravni znašala 224 milijard USD, kar je največ po letu 2000 upoštevaje le januarske vrednosti. Pospešek prevzemnih aktivnosti v začetku leta gre delno pripisati dobremu poslovnemu okolju, delno pa tudi tveganjem, ki jih lahko na področju M&A v prihodnje prinese novi ameriški predsednik. A brez skrbi - priložnosti še zdaleč niso izčrpane.


Aktualna številka: Št. 6, februar 2017, leto IX

  • Premalo pozitivnih presenečenj za dober teden

Prenesite PDF

Arhiv: 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.