Skip to main content

Tudi Evropa se prebuja

Borze v preteklem tednu | Št. 12 marec 2017, leto IX | 20. 03. 2017

Evropske delnice so v zadnjih letih po doseženih donosnostih precej zaostale za ameriškimi. Krivec za to so tudi politična tveganja, ki kar ne izginejo z naslovnic različnih medijev. Kot kaže, se ta tveganja le umirjajo, populistične stranke pa izgubljajo prvotni zagon. Zadnji dokaz so parlamentarne volitve na Nizozemskem, ki so nedvomno pripomogle k rasti tečajev evropskih delnic.

V EURV zadnjem tednu (10.3.2017 - 17.3.2017)Letos (31.12.2016-17.3.2017)*
Svet - MSCI World* +0,27 % +4,91 %
ZDA - S&P 500* -0,44 % +4,74 %
Evropa - DJ STOXX 600*

+1,51 %

+5,29 %

Japonska - Topix* +0,71 % +4,86 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +3,54 %

+10,13 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Za marsikoga presenetljiv zmagovalec volitev na Nizozemskem, Mark Rutte (zmerna desnica), je premagal populistično Stranko za svobodo Geerta Wildersa, ki so mu sicer predvolilne ankete napovedovale zmago. Nizozemske delnice so se zaradi pozitivnega presenečenja odzvale z rastjo tečajev in so v povprečju dosegle najvišjo vrednost v zadnjih devetih letih (merjeno z indeksom AEX). Rezultati volitev so okrepili upanje, da bo tudi v prihajajočih volitvah aprila in maja v Franciji vsaj v drugem krogu poražena voditeljica francoske Nacionalne fronte, Marine Le Pen.

Za optimizem je ponovno poskrbela ameriška centralna banka, ki je sicer pričakovano dvignila osrednjo obrestno mero za 25 bazičnih točk na območje od 0,75 % do 1,00 %, a v njenih izjavah ni bilo zaznati, da bi kljub vzpodbudnemu makro okolju hitela z dvigovanji obrestne mere. Kot kaže, za leto 2017 ostajajo veljavni že napovedani trije dvigi obrestne mere, kar bo denimo na začetku leta 2018 pomenilo, da bodo zgodovinsko gledano obrestne mere še vedno na zelo nizkih nivojih.

Pragmatičnost ameriške centralne banke je šla na roko praktično vsem svetovnim valutam, ki so pridobivale na vrednosti proti ameriškemu dolarju, kar pa je spodbudilo tudi tečaje surovinskih družb. To se je odrazilo na rasti evropskih delnic s področja naravnih virov (Antofagasta, Fresnillo, BHP Billiton, Randgold Resources). Izpostaviti velja podjetje Anglo American, ki je med drugim znano po pridobivanju diamantov, platine in bakra. Tečaj delnic podjetja je v preteklem tednu porasel za 13,3 %,  k čemur je pripomoglo razkritje, da namerava indijski milijarder Anil Agarwal kupiti paket delnic podjetja, vreden 2 milijardi britanskih funtov. 

Visokoleteče so bile tudi delnice nemškega letalskega prevoznika Lufthansa, ki so na krilih optimističnih napovedi glede prihodnjega poslovanja na tedenski ravni pridobile 7,4 %. Italijanski Generali, ki je bil do nedavnega še predmet izdatnih prevzemnih špekulacij, je objavil najboljši dobiček v zadnjih devetih letih in se zavezal k višjim izplačilom dividend. Delnice so se na tedenski ravni odzvale s 3 % rastjo.

Prešerne volje pa ne morejo biti delničarji francoskega proizvajalca avtomobilov, Renaulta, saj naj bi bil predsednik uprave Carlos Ghosn neposredno odgovoren za domnevno goljufanje pri emisijah izpušnih plinov. Tečaj delnice se je posledično pretekli teden znižal, in sicer za 7,1 %.

Kljub nizki ceni nafte so za Rusijo na vidiku boljši časi. Bonitetna agencija S&P je namreč dvignila obete iz nevtralnega v pozitivno območje. Tako je le še korak oddaljena, da izgubi nezaželeni status (junk) za dolgoročni državni dolg, ki ji je bil dodeljen pred dvema letoma ob kolapsu cene nafte in hkratnih sankcijah zahodnih držav zaradi vojne v Ukrajini. Takrat se je relativno uspešno odzvala, ko je sprostila tečaj svoje valute in vodila restriktivno fiskalno in monetarno politiko. Rubelj je tako v letu 2017 med valutami, ki so najbolj porasle proti dolarju (+7 %) in evru med državami v razvijajoči se Evropi. Rast rublja med drugimi koristi tudi podjetjem, kot je denimo tudi Krka, kjer izvoz v Rusijo predstavlja pomemben delež celotnih prihodkov.

Rusijo vseeno čaka še kar nekaj dela, da si pridobi nazaj želen status »investment grade«. Med drugimi se mora lotiti strukturnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva. Davčna, pokojninska in reforma trga dela so nujne, a hkrati, kot smo videli že denimo na primeru Grčije, izredno nepopularne med prebivalstvom. Povsem verjetno je, da se jih bodo resno lotili šele leta 2018 po ruskih predsedniških volitvah.


Aktualna številka: Št. 12 marec 2017, leto IX

  • Tudi Evropa se prebuja

Prenesite PDF

Arhiv: 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.