NLB Skladi - Strategi v zadregi
(16. februar 2012)
Blaž Hribar, CFA
vodja analiz
Strategi v zadregi: Evropska centralna banka - najmočnejša institucija na svetu? (108 kB)
Evropska centralna banka - najmočnejša ustanova na svetu?
Sedemnajst držav s skupno valuto imenovano Evro ima eno samo centralno banko, ki neodvisno določa enotno denarno politiko. Če v ZDA kot drugega najmočnejšega Američana, takoj za predsednikom ZDA, označujejo predsednika ameriške centralne banke (FED), to v evroobmočju ne velja. Pri nas je predsednik Evropske centralne banke (ECB) na čelu najmočnejše ustanove evroobmočja in kot tak močnejši tudi od evropskih državnih voditeljev. To dejstvo potrjujejo v nadaljevanju predstavljeni ukrepi ECB in odziv kapitalskih trgov nanje.
Likvidnostni krč št. 1 - jesen 2008
V normalnih razmerah ECB vodi denarno politiko prek določanja višine obrestne mere enotedenskih posojil evropskim bankam, ki so zavarovana z zastavo premoženja (državnih in podjetniških obveznic). Z nastopom finančne krize leta 2008 in potem v nadaljevanju se je učinkovitost tega instrumenta drastično znižala. ECB je namreč obrestno mero teh posojil spustila na skoraj nično raven (trenutno 1 %), a to ni uspelo povrniti zaupanja med bankami. Sledili so pragmatični in logični koraki podaljševanja ročnosti teh posojil vse tja do enega leta (junij 2009), ki so skupaj z okrevanjem evropskega gospodarstva postopoma vrnili zaupanje med evropske bankirje. Podaljševanje ročnosti posojil ECB je v prvem likvidnostnem krču hitro doseglo učinek, saj je bila ključna skrb bankirjev takrat splošni likvidnosti krč, ki ga je ECB z daljšo ročnostjo posojili v praktično neomejenih zneskih učinkovito sprostila.
Likvidnostni krč št. 2 - poletje 2011
Lanskega avgusta smo bili priča hitremu stopnjevanju evropske državne dolžniške krize in prelivanja težav v evropske banke ter s tem preostale evropske države (Belgija, Avstrija, Francija, Slovenija). Likvidnost je usahnila in prezadolžene države ter z njimi povezane banke so zašle v resne težave. Običajen vir financiranja, to je globalni kapitalski trg, se je za njih lanskega avgusta namreč skoraj popolnoma zaprl. Ponovno je vstopila ECB, a tokrat nova enoletna posojila bank niso pomirila. Prav tako ni bilo pravega učinka od preveč postopnega in sramežljivega direktnega kupovanja državnih obveznic prezadolženih držav. Preboj v lanski zgodbi smo dočakali šele tri mesece po nastopu krize, ko je ECB prvič v svoji zgodovini napovedala tri letna posojila poslovnim bankam in močno razširila nabor naložb primernih za zastavo. S svojim ukrepom je praktično vsem bankam v evroobmočju, cca. 2200 jih je, omogočila neomejeno zadolževanje po 1 % letni obrestni meri. Zdravilo je delovalo, saj je ECB pomirila strahove o nezmožnosti refinanciranja bančnih in tudi državnih dolgov v srednjeročnem obdobju.
Lahko ECB reši evropsko dolžniško krizo? Ne, lahko pa blaži likvidnostne težave vanjo vpletenih. Vzrok evropske dolžniške krize ni pomanjkanje likvidnosti, temveč prezadolženost nekaterih držav in vprašljiva solventnost evropskih bank. Pravi zdravili sta torej znižanje državnega dolga oz. povrnitev zaupanja v zadolžene države ter dokapitalizacija bank ali pač dopustitev hitrega propada nesolventnih bank.. Tudi tu je prisoten napredek, a ta je bistveno manj očiten kot npr. sprostitev likvidnostnega krča. Spoštovanje pravil preudarnega državnega trošenja je nuja, podobno kot vrnitev k bolj tradicionalnemu in stabilnemu modelu evropskega bančništva. To je nauk, ki ga ob vsaki priliki poudarjajo tudi predstavniki ECB, a kaj ko o tem odločajo evropski politiki. Motivacija slednjih za razreševanje krize (ureditev javnih financ, dokapitalizacije bank) pa je obratno sorazmerna z ukrepi ECB. Več likvidnosti v bančnem sistemu namreč prehodno zamaskira globlje vzroke in vsaj površno gledano zniža nujnost odločnega ukrepanja politikov.
Ključ do rešitve evropske krize in rasti evropskega gospodarstva je izključno v rokah evropskih politikov. ECB jim je le kupila dodaten čas, da odločno ukrepajo. Ureditev javnih financ in postopen dvig kapitala v evropskih bankah sta edina ukrepa, ki bosta preprečila, da se evropska dolžniška kriza zaključi enkrat za vselej.
Ste naš vlagatelj in želite brezplačno prejemati "Stratege v zadregi" po elektronski pošti?
Naročite se!
Adobe Reader si lahko namestite tukaj.
Opozorilo: