Kako izbrati ustrezen vzajemni sklad?
Glavna odločitev vsakega vlagatelja je, kako finančno premoženje dolgoročno razporediti v posamezno glavno naložbeno skupino: delnice, obveznice in denarne rezerve (bančne depozite in druge nizko tvegane finančne naložbe). Od te odločitve bosta namreč najbolj odvisna prihodnja donosnost in tveganje prihrankov.
Odgovor na to vprašanje je odvisen od glavnih značilnosti posameznega vlagatelja, ki oblikujejo njegov finančni profil:
- finančnih ciljev, vključno z njihovo ročnostjo (daljša, ko je načrtovana doba varčevanja, večji delež premoženja lahko posameznik razporedi v vzajemne sklade in večji delež premoženja lahko razporedi v nadpovprečno tvegane vzajemne sklade, kot so delniški skladi),
- finančnih razmer posameznega gospodinjstva (bolj ko so ugodne, večji delež prihrankov lahko posameznik razporedi v bolj tvegane vzajemne sklade, kot so delniški, saj si lahko privošči več tveganja),
- odnosa do tveganja (osebe, ki se tveganja močno bojijo, naj bi v delniške vzajemne sklade razporedile nekoliko manjši delež prihrankov od oseb, ki imajo do tveganja racionalen odnos. Te osebe naj bi v nekoliko večji meri varčevale v obvezniških vzajemnih skladih),
- izkušenj pri naložbah (osebe, ki so z varčevanjem v vzajemnih skladih in vrednostnih papirjih nasploh že pridobile pozitivne izkušnje, lahko v vzajemne sklade razporedijo nekoliko večji del prihrankov od oseb, ki takšnih izkušenj še nimajo).
Pravilno se odloči tisti vlagatelj, ki pri naložbi prihrankov ravno toliko tvega, kot si lahko privošči. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v potrebnem roku, v najslabšem primeru pa lahko zaidejo v resne finančne težave. Po drugi strani tisti, ki tvegajo premalo, navadno ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko. Pravzaprav tudi te osebe na nek način tvegajo: tvegajo, da bodo čez nekaj let ugotovile, da so privarčevale precej manj, kot bi lahko ob prevzemanju zanje povsem sprejemljivega naložbenega tveganja.
Cilj je torej izbrati takšen podsklad ali kombinacijo podskladov, ki v največji meri ustreza finančnemu profilu vlagatelja. Ustreznost naložbe v posamezni podsklad pa je v največji meri odvisna od njegove naložbene politike. Ta naložbena politika je zapisana v izvlečku prospekta podsklada in v prospektu krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja, ki ju lahko brezplačno dobite na vseh pooblaščenih vpisnih mestih in na sedežu družbe. Več o izgradnji portfelja
Koristen pripomoček pri določanju finančnega profila predstavlja vprašalnik "Obrazec - profil vlagatelja", ki vam lahko pomaga pri sprejemanju pomembne odločitve, koliko premoženja razporediti v delniške in obvezniške podsklade.
Predlagamo vam, da se o oceni vašega finančnega profila in o najustreznejši izbiri podskladov krovnega sklada NLB Skladi posvetujete tudi z usposobljenim pooblaščenim predstavnikom banke na katerem koli izmed več kot 100 pooblaščenih vpisnih mestih bank NLB Skupine v Sloveniji oziroma pokličite brezplačno modro številko 080 - 22 86 in se dogovorite za termin sestanka s finančnim svetovalcem.
