Skip to main content

Pregled dogodkov prvega polletja in napoved za preostanek leta

Analitski pregled | Letnik 12, št. 1, julij 2019 | 04. 07. 2019

Negotovost na kapitalskih trgih se je tekom leta 2018 stopnjevala in vrhunec dosegla ravno v zadnjem lanskem četrtletju. Ameriške delnice so v tem obdobju izgubile skoraj 20 % vrednosti in na vsakem koraku je bilo čutiti pesimizem. V finančnih medijih je bilo tako možno prebirati novice o skorajšnjem prihodu globalne recesije. Kljub vsemu oziroma tudi zaradi (pretirane) črnogledosti vlagateljev smo v družbi NLB Skladi napovedali večjo možnost pozitivnega presenečenja. Posledično smo za letošnje leto napovedali okoli 11 % donosnost, kar je bila naša najvišja napoved v zadnjem desetletju – vse od leta 2009.

Razplet je danes znan. Čeprav smo v očeh vlagateljev konec lanskega leta morda delovali kot pretirano optimistični, pa se je izkazalo, da smo bili celo premalo pogumni pri svoji napovedi, saj so globalne borze v prvi polovici leta porasle za 17,6 % (1). Slabše, vendar še vedno dobro (zlasti zaradi znatnega znižanja obrestnih mer srednje- in dolgoročnih obveznic, saj se je obrestna krivulja močno sploščila), posebno upoštevaje že v izhodišču nizke obrestne mere, so jo odnesli bolj konservativni vlagatelji, ki so imeli premoženje naloženo v evrskih podjetniških obveznicah (+5,5 %). Do prvomajskih praznikov je za optimizem na borzi skrbel upad dolgoročnih obrestnih mer v razvitem svetu. Olje na žerjavico rasti delniških tečajev je prililo (začasno) umirjanje trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, ki pa je maja doživelo nenaden zasuk. Vnovična zaostritev je ponovno vnesla nemir na kapitalske trge, ki pa so ga najpomembnejše centralne banke z napovedjo bolj ohlapnih denarnih politik znova ukrotile ter s tem poskrbele za optimističen zaključek prvega polletja.

Kljub rasti globalnih borz pa gospodarska slika ostaja negotova. Globalno gospodarstvo namreč še vedno kaže znake ohlajanja. Hkrati Trump v zadnjih tednih skorajda dnevno polni medijski prostor, tudi v primeru brexita se zapleta. Je torej ob vseh tveganjih smiselno izkoristiti rast delniških tečajev proti novim zgodovinskim vrhom za umik v bolj varne naložbe?

Recesije še ni na sporedu!

Beseda »recesija« ostaja ob ohlajanju svetovnega gospodarstva in inverzni obrestni krivulji (razlika med dolgoročno in kratkoročno obrestno mero je negativna) na radarju vlagateljev. Inverzna obrestna krivulja je namreč v preteklosti dobro nakazovala prihod recesije. A strah je po našem mnenju zaenkrat pretiran. Dolgoročne obrestne mere so danes zaradi specifičnih dejavnikov (2) nižje, kot bi sicer bile. To pomeni, da je po prilagoditvi za te dejavnike (zelena črta) obrestna krivulja pozitivna (Slika 1), s čimer še vedno nakazuje dokaj solidne obete za ameriško gospodarstvo. Še več, po našem mnenju je danes denarna politika tako Fed-a kot drugih pomembnejših centralnih bank še vedno ohlapna. Do recesij namreč zelo poredko pride, ko centralne banke vodijo ekspanzivno denarno politiko. Še bolj poredko pride izven gospodarskih recesij do večjih in dlje trajajočih korekcij na borzah.   

Slika 1: Razlika med 10-letno in 3-mesečno ameriško državno obveznico 

Slika 1: Razlika med 10-letno in 3-mesečno ameriško državno obveznico

Vir: Bloomberg, NBER, lastni izračuni.

Poleg vsega omenjenega so centralni bankirji z ohlajanjem globalne rasti obrnili ploščo tudi pri postopni normalizaciji obrestnih mer. Tako je predsednik ECB marca napovedal nov program ciljnega kreditiranja bank, na zadnjem srečanju pa omenil pripravljenost dodatno spodbuditi evrsko gospodarstvo. Tudi Fed ni ostal dolžan in, deloma pod pritiskom kapitalskih trgov, na junijskem srečanju prvič jasno dopustil možnost znižanja ključne obrestne mere. In to kljub temu, da so tako v evroobmočju kot v ZDA realne obrestne mere negativne in pod nivoji, ko pričnejo obrestne mere zaviralno delovati na gospodarstvo.

Centralne bankirje danes očitno bolj kot previsoka skrbi prenizka inflacija oziroma celo deflacija, saj imajo v okolju nizkih obrestnih mer omejeno možnost za dodatne spodbude gospodarstvu prek svojih standardnih ukrepov. Posledično so pripravljeni sprejeti začasno višjo inflacijo od ciljne, saj bi to postopoma omogočilo rast obrestnih mer do nivojev, ko bi dejansko centralne banke zopet pridobile svoj konvencionalen ukrep za boj proti gospodarski krizi, in sicer nižanje obrestnih mer.

Vnovična zaostritev med ZDA in Kitajsko nas ni (pretirano) presenetila!

Konec leta smo napovedali, da sta Kitajska in ZDA zgolj začasno zakopali bojno sekiro ter da bodo trgovinske napetosti predstavljale oviro kitajskemu izvozu tudi v letu 2019. Eden od razlogov za vnovično zaostritev odnosov je trgovinski primanjkljaj v ZDA, ki se z močnim dolarjem v kombinaciji z optimističnim ameriškim potrošnikom in zapolnjenimi proizvodnimi kapacitetami v zadnjih letih še povečuje. Tega se zaveda tudi Trump, ki bi v primeru takojšnjega dogovora svojim volivcem težko pojasnil morebitno naraščanje trgovinskega primanjkljaja. Poleg tega se v ZDA, tako med republikanci kot demokrati, krepi nenaklonjenost Kitajski (Slika 2). 

Slika 2: nenaklonjenost Kitajski med Američani

Slika 2: nenaklonjenost Kitajski med Američani

Vir: PEW Research, NLB Skladi

Vendar kratkoročno na potek trgovinske vojne v pomembni meri vplivajo predsedniške volitve, ki bodo novembra 2020. Trump pred volitvami namreč ne bo želel ogroziti ameriškega gospodarstva, saj bi mu to močno zmanjšalo možnosti za nov predsedniški mandat. Glede na predstavljeno sta po našem mnenju najverjetnejša scenarija začasen dogovor brez znatnih sprememb pri obstoječih carinah ali »trajnejši« dogovor, ki ga bo Trump želel predstaviti kot zmago za ZDA in s katerim se bo tik pred volitvami skušal prikazati v luči spretnega pogajalca. 

Dvig napovedi za letošnje leto

Bolj ohlapna denarna politika bo ob fiskalnih spodbudah pripomogla k okrepitvi globalne gospodarske rasti, pri čemer za naslednje leto pričakujemo postopno umirjanje geopolitičnih napetosti, saj Trump tik pred volitvami gospodarske rasti ne bo želel ogroziti. Če smo še konec leta pričakovali nadaljevanje postopne normalizacije obrestnih mer, nam glede na letošnji razplet dogodkov vsaj za naslednje leto ni potrebno skrbeti, da bi centralni bankirji z znatnimi dvigi obrestnih mer dušili gospodarsko rast. Vse omenjeno, kratkoročno gledano, govori v prid boljšemu razpletu od napovedanega konec leta, ko smo recesijo napovedali proti koncu leta 2020, morda celo šele v letu 2021. Po novem torej gospodarsko recesijo, ki bi bila pogoj za večjo in daljšo korekcijo na borzah, pričakujemo proti koncu leta 2021. Sočasno dvigujemo tudi naša pričakovanja glede donosnosti delniških naložb za letošnje leto z okvirno 11 % na okoli 20 % (donosnost v prvi polovici leta: 17,6 %). Po drugi strani lahko vlagatelji v prihodnjih letih z varčevanjem v varnih evrskih naložbah pričakujejo negativne realne in verjetno tudi nominalne donosnosti. Tako je denimo Avstrija konec junija izdala 5-letno obveznico z letno nominalno donosnostjo -0,435 %. To pomeni, da bo vlagatelj za 1.000 evrov 5-letnega posojila Avstriji dobil ob poteku varčevanja manj, ko ji je posodil, in sicer 978 evrov. Če dodamo še inflacijo (trenutno kapitalski trgi za Nemčijo pričakujejo 0,5 % letno stopnjo inflacije v prihodnjih 5 letih), bo lahko vlagatelj z varno naložbo po poteku varčevanja kupil za skoraj 5 % manj dobrin kot jih lahko danes. Ob vsem povedanem v naših skladih in portfeljih ohranjamo nadpovprečno izpostavljenost delniškim naložbam.



(1) Vse donosnosti delniških naložb upoštevajo reinvesticijo bruto dividend ter so izračunane v EUR do vključno 28. 6. 2019.

(2) Premija za ročnost se je po ocenah Fed-a znižala z 2,5 % leta 1990 na -0,7 %.


Aktualna številka: Letnik 12, št. 1, julij 2019

  • Uvodnik
  • Pregled dogodkov prvega polletja in napoved za preostanek leta
  • Regije

Prenesite PDF

Arhiv: 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.