29. 04. 2013

Aprilsko nestanovitno vreme se je očitno preneslo tudi na kapitalske trge. Če smo bili še pred dvema tednoma priča precejšnjemu negativnemu razpoloženju na kapitalskih trgih, je pretekli teden postregel s povsem nasprotno zgodbo. Nekaj odličnih objav dobičkov družb, ponovna umiritev negotovosti v Evropi ter pričakovanja o dodatnih monetarnih spodbudah v Evropi so le nekateri izmed razlogov za izrazito pozitivne donosnosti najbolj pomembnih delniških indeksov v preteklem tednu.

Regija	V zadnjem tednu (12.4.2013 - 19.4.2013)*	Letos (31.12.2012 - 19.4.2013)*
Svet - MSCI World*	+2,89%	+10,40%
ZDA - S&P 500*	+2,12%	+12,46%
Evropa - DJ STOXX 600*	+3,74%	+5,80%
Japonska - Topix*	+4,77%	+20,57%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,49%	-1,79%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Ford, Procter & Gamble in Boeing so le nekateri izmed ameriških velikanov, katerih četrtletni dobički so presegli pričakovanja analitikov, s čimer so pozitivno vplivali na gibanja delniških tečajev v preteklem tednu. V ZDA je tako po podatkih Bloomberga v prvem četrtletju več kot 70 % družb, ki sestavljajo indeks S&P 500 in ki so že objavile podatke za prvo četrtletje, preseglo napovedi dobičkov, kar je nad zgodovinskim povprečjem (66 %).

Pozitivnega razpoloženja v preteklem tednu niso pokvarile niti nekatere slabše objave temeljnih makroekonomskih podatkov. V ZDA je tako analitike razočaral podatek o rasti BDP v prvem četrtletju 2013, ki je na letni ravni znašala le 2,5 %. K zaostanku za pričakovanji so ključno doprinesli nižji obrambni izdatki države, medtem ko je bil vpliv osebne potrošnje, ki v razvitem svetu predstavlja najvišji delež BDP, nadpovprečen (analitiki so pričakovali letno rast v višini 2,8 %, dejanska rast je bila 3,2 %). To je posebno spodbuden podatek tudi za prihodnje okrevanje ZDA, saj potrošnja predstavlja približno 70 % njihovega BDP. Analitike je razočaral tudi podatek o naročilih trajnih potrošnih dobrin. Le-ta so v marcu upadla za visokih 5,7 % glede na februar, medtem ko so analitiki pričakovali le 3 odstotni upad. Še najbolj svetlo točko je v preteklem tednu predstavljal nepremičninski trg, saj je prodaja novih stanovanj v marcu presegla pričakovanja analitikov.

Nič kaj bolje se na makroekonomskem področju v preteklem tednu ni godilo Evropi. Nemški anketni indeks poslovnega zaupanja (IFO) se je v aprilu znižal, kar kaže na to, da podjetja v Nemčiji pričakujejo upočasnitev gospodarske aktivnosti trenutnega motorja stare celine. To sta potrdila tudi podatka o proizvodni in storitveni aktivnosti (PMI manufacturing in PMI composite) v Nemčiji, ki sta se v aprilu še dodatno znižala in ostala pod mejo 50, kar nakazuje na nadaljnji upad aktivnosti. Na vzdušje v preteklem tednu ni pozitivno vplival niti podatek o javnem dolgu evro območja. Konec leta 2012 je namreč razmerje med javnim dolgom in BDP znašalo 90,6 %, kar predstavlja 3,3 odstotne točke visok porast zadolženosti regije glede na leto prej.

Poslabšanje makroekonomskih kazalcev, ki se nanašajo predvsem na gospodarsko rast, v evro območju je skupaj z opaznim upadom inflacije, ki je v marcu na letni ravni znašala 1,7 % (opazno pod »ciljno« mejo Evropske centralne banke na ravni 2 %), in izrazito visoko brezposelnostjo v Španiji in Grčiji sprožilo val pričakovanj, da bi lahko Evropska centralna banka sledila centralnima bankama ZDA in Japonske pri tiskanju denarja. Uvod v še bolj ohlapno denarno politiko v evro območju naj bi predstavljalo že naslednje srečanje ECB v začetku maja, kjer naj bi osrednja denarna ustanova v Evropi znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke (s trenutnih 0,75 % na 0,5 %). Vse to bi lahko spodbudilo gospodarsko okrevanje v Evropi, kar je tudi eden izmed ključnih razlogov za pozitivno donosnost delniških trgov v preteklem tednu in znižanje cene zadolževanja evropskih perifernih držav. Dokaz za to je uspešna izdaja španskih zakladnih menic v višini 3 milijard EUR, še bolj povedna pa sta podatka o znatnem upadu zahtevanih donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic Italije in Španije v preteklem tednu.

Pretekli teden je zelo nazorno pokazal, da so predvsem dobički družb, (zelo ohlapna) denarna politika ključnih centralnih bank ter strah vlagateljev (premija za tveganje) glavno gonilo tečajev delnic.