Skip to main content

Na delniških trgih brez pretresov

Borze v preteklem tednu | Št. 7, februar 2014, leto VI | 24. 02. 2014

Pomembnejše makroekonomske objave po svetu so bile v preteklem tednu nekoliko slabše od pričakovanj, kar pa ni imelo bistvenih posledic na delniške trge, saj kljub postopnemu zmanjševanju monetarnih spodbud ameriške centralne banke vsi pomembnejši delniški indeksi razvitih regij še vedno ostajajo blizu rekordnih vrednosti.

 

Regija

Donosnost v zadnjem tednu

(14. 2. 2014 - 21. 2. 2014)

Donosnost letos

(31. 12. 2013 - 21. 2. 2014)

Svet   - MSCI World*

+0,30%

+0,32%

ZDA - S&P 500*

-0,42%

-0,26%

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,83%

+2,39%

Japonska -Topix*

+2,14%

-3,46%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-0,09%

-3,96%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Med bolj pričakovanimi informacijami v preteklem tednu so bile objave vrednosti indeksov, ki merijo aktivnost v proizvodnem sektorju in tudi širše v zasebnem sektorju na podlagi anket, na katera odgovarjajo izbrana podjetja. Preliminarni podatki so razkrili, da se proizvodnja aktivnost na Kitajskem še naprej zmanjšuje, v evroobmočju stagnira ob precejšnjih razlikah med posameznimi državami, medtem ko se v ZDA še naprej krepi. Razloge za zmanjšanje proizvodne aktivnost na Kitajskem gre iskati predvsem v zaostrovanju monetarne politike kitajske centralne banke. Dobra stran sicer nadzorovane počasnejše rasti kitajskega gospodarstva v zadnjem obdobju je, da se s tem zmanjšuje verjetnost kasnejše nenadne večje zaustavitve gospodarske rasti, katere vpliv na preostali svet nikakor ne bi bil zgolj neznaten.

V ZDA se je v februarju vrednost proizvodnega indeksa (PMI indeks), ki ga izračunana podjetje Markit, povečala s 53,7 na 56,7, kar je najvišja vrednost po maju 2010. Relativno visoka proizvodna aktivnost v ZDA kaže, da bo ameriška centralna banka vztrajala pri postopnem zmanjševanju mesečnih odkupov obveznic. Na drugi strani pa so podatki s trga nepremičnin pokazali precej slabšo sliko od pričakovane. Gradnja novih hiš se je tako v januarju zmanjšala za 16 % glede na december, kar je največji padec po februarju 2011. Tudi prodaja rabljenih nepremičnin za bivanje se je zmanjšala bolj od pričakovanj. Razloge gre iskati v višjih obrestnih merah za dolgoročna posojila, saj se je denimo obrestna mera za 30-letno posojilo s fiksno obrestno mero v dvanajstih mesecih s 3,56 % dvignila na 4,33 %. Ohladitev nepremičninskega trga v januarju pa je povzročilo tudi najhladnejše vreme v zadnjih dveh desetletjih. Za verodostojno oceno, ali gre za resen zastoj na nepremičninskem trgu ali le za enkratno »motnjo« zaradi neugodnega vremena, bo potrebno počakati vsaj še mesec ali dva.

Še vedno pa v ZDA ostaja vprašljiv začetek dvigovanja ključne obrestne mere, saj je ameriška centralna banka napovedala, da bo pričela s postopnim dvigovanjem ob povečanih inflacijskih tveganjih oziroma ko bo stopnja nezaposlenosti padla pod 6,5 % (trenutno znaša 6,6 %). Vendar obstaja velika verjetnost, da bi si glede zadnje zaveze ameriška centralna banka lahko premislila oziroma v obzir vzela še druge ekonomske kategorije, saj je stopnja nezaposlenosti v zadnjem letu zmanjševala izredno hitro, medtem ko je v gospodarstvu še vedno preveč neizkoriščenih kapacitet, inflacija pa tako kot drugod v razvitem svetu ni problematična.

Za razliko od ZDA pa v evroobmočju okrevanje ni dovolj močno, da bi se lahko nezaposlenost pomembneje zmanjšala. Dinamika rasti privatnega sektorja v evroobmočju se po izračunih Markita kljub visoki rasti v Nemčiji umirja. Pozornost zbuja indeks PMI za Francijo, ki je zdrsnil v recesijsko območje (zmanjšanje s 48,9 na 47,6). Se pa po drugi strani v nekaterih perifernih državah kažejo že sadovi preteklega varčevanja in sprejetja nekaterih strukturnih reform. Evropska Komisija ocenjuje, da bi se Portugalska že v mesecu maju lahko znebila »trojke« in izstopila iz programa pomoči. Pozitivno je presenetila tudi Grčija, ko je grška centralna banka potrdila, da je imela Grčija v letu 2013 presežek na tekočem računu plačilne bilance v višini 0,7 % BDP. Podatek je precej impresiven, saj je imela Grčija nazadnje presežek daljnega leta 1948. Še pred dvema letoma pa je beležila gromozanski primanjkljaj v višini 10 % BDP. Slaba stran sicer pozitivnega podatka je, da je k presežku prispeval predvsem občutno manjši uvoz (podobno kot v Sloveniji) in močna turistična sezona. Letos pa se bodo turisti, željni počitnikovanja ob Egejskem morju, več ozirali proti Turčiji, saj zaradi velikega razvrednotenja turške lire Turčija postaja še dostopnejša počitniška destinacija.

                                                                                                                              Simon Logar, direktor sektorja investicijskih skladov


Aktualna številka: Št. 7, februar 2014, leto VI

  • Na delniških trgih brez pretresov

Prenesite PDF

Arhiv: 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.