10. 03. 2014

Anketni indeks aktivnosti v proizvodnem in storitvenem delu evrskega gospodarstva nakazuje na 0,4 do 0,5 odstotno četrtletno gospodarsko rast evroobmočja. Gospodarsko okrevanje evroobmočja se torej ne samo nadaljuje, ampak solidno krepi. Pretekli teden smo bili onkraj Atlantika priča spodbudnim podatkom s trga dela, ki pričajo, da je bila rahla gospodarska ohladitev v začetku leta res le posledica ostre zime. S prihodom pomladi bomo najverjetneje priča tudi otoplitvi ameriških gospodarskih kazalnikov. Da rast evropskih in ameriških delniških indeksov v preteklem tednu ni bila višja, gre pripisati predvsem zaostritvi ukrajinsko-ruskega spora ter znakom pešanja kitajskega gospodarstva.

Regija

Donosnost v zadnjem tednu

(28. 2. 2014 - 7. 3. 2014) 

Donosnost letos

(31. 12. 2013 - 7. 3. 2014)

Svet   - MSCI World*

-0,14%

+0,58%

ZDA - S&P 500*

+0,51%

+0,98%

Evropa - DJ STOXX 600*

-1,47%

+1,46%

Japonska -Topix*

+0,37%

-3,92%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-0,45%

-4,18%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Ponedeljkov vstop Rusije v ukrajinsko notranje politično dogajanje prek prevzema nadzora nad krimskim polotokom je zaradi morebitne sprožitve krize mednarodne razsežnosti (ZDA oz. NATO vs. Rusija) dodobra zatresel tudi finančni svet. A torkov govor ruskega predsednika je pomiril strahove in delnice v svetu so praktično povsem nadoknadile ponedeljkove izgube. In čeprav je rusko–ukrajinski spor še naprej prevladoval v dnevnem časopisju in informativnih oddajah, na vrednost najpomembnejših delniških indeksov v nadaljevanju tedna ni več pomembneje vplival.

Gospodarska rast evroobmočja se krepi. Objava vrednosti anketnega indeksa gospodarske aktivnosti v storitvenem sektorju je pozitivno presenetila in skupaj z anketnim indeksom v proizvodnem sektorju nakazuje na 0,4 do 0,5 % četrtletno gospodarsko rast. V februarju se je gospodarska aktivnost najbolj krepila v Nemčiji, sledijo Irska, Španija in Italija. Bolnik evroobmočja ostaja Francija.   Nadaljnja krepitev evropskega gospodarstva je bila v ospredju tudi na četrtkovi tiskovni konferenci ECB. Slednja se je ravno zaradi solidnih gospodarskih podatkov, navkljub izredno nizki inflaciji evroobmočja, odločila pustiti denarno politiko nespremenjeno, kar je rahlo razočaralo udeležence kapitalskega trga, ki so pričakovali vsaj katerega izmed možnih dodatnih spodbujevalnih ukrepov. Evropske delnice so se posledično tekom konference rahlo pocenile, močno pa se je okrepil tečaj evra.

V ZDA smo bili pretekli teden priča anketnim indeksom gospodarske aktivnosti, ki so, za razliko od evropskih, negativno presenetili. Ključni razlog za slabe objave je bila tudi v februarju zelo ostra zima. A slednja se počasi končuje in prihaja pomlad. Prihod le-te so nakazali predvsem podatki s trga dela. Tako število novih prosilcev za nadomestilo ob brezposelnosti kot tudi število novo ustvarjenih  delovnih mest v februarju sta pozitivno presenetila in potrdila, da se po ostri zimi gospodarska aktivnost povečuje in razmere na trgu dela v splošnem izboljšujejo.

Azija se v zadnjem času ne more pohvaliti  ne s pozitivnimi presenečenji pri gospodarskih kazalcih ne z interesom vlagateljev. Pretekli teden je tako razočarala objava o 0,2 % četrtletni gospodarski rasti Japonske. Vse bolj jasno namreč postaja, da je japonski gospodarski preporod pod »abenomics« gospodarsko politiko vprašljiv. V naslednjih mesecih pričakovan dvig davka na potrošnjo dodatno znižuje pričakovanja glede prihodnje gospodarske uspešnosti japonske politike. Kitajska politika za razliko od japonske ne želi dodatnega gospodarskega pospeška, ampak uravnoteženo ter stabilnejšo gospodarsko rast. A podobno kot pospeševanje je tudi varno zaviranje težko gospodarsko opravilo. Kitajski izvoz je tako v februarju na medletni ravni upadel kar za 18,1 %, objava tega podatka pa je v petek močno oklestila azijske delniške indekse.

Po mnenju vlagateljev ukrajinska kriza ne bo imela omembe vrednega vpliva na svetovno gospodarstvo. Zopet sta torej v ospredju gospodarska rast in (ne)ukrepanje centralnih bank, podobno kot v zadnjih borzno živo zelenih petih letih.

Nazaj