05. 01. 2015

Dva izmed najbolj pogostih akterjev na finančnih trgih v zadnjih letih sta tudi v zadnjem tednu leta 2014 pustila sled. Grčija je ponovno ostala brez vlade, razpisane bodo nove volitve. Guverner Draghi pa je s svojimi komentarji dvignil upanje v dodatne ukrepe.

RegijaV zadnjem tednu (26.12.2014-2.1.2015)*Letos (31.12.2013 - 2.1.2015)*
Svet - MSCI World* -0,07% +17,83%
ZDA - S&P 500* -0,11% +27,85%
Evropa - DJ STOXX 600* -0,74% +3,98%
Japonska - Topix* -0,48% +7,92%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +1,50% +9,21%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Za popestritev začetka dogajanja na borzah v preteklem tednu je poskrbela Grčija, kjer poslanci tudi v tretjem krogu niso podprli vladnega predsedniškega kandidata Stavrosa Dimasa, zaradi česar se bodo Grki odpravili na predčasne volitve, najverjetneje 25. januarja. Za Dimasa je tako kot v drugem krogu glasovalo 168 od 300 poslancev, za izvolitev pa je tokrat potreboval 180 glasov. Finančni trgi so takšen izid pospremili s skokom zahtevanih donosnosti na grške državne obveznice, zahtevana letna donosnost 10-letne obveznice je ponedeljek zaključila dobrih 100 b.t. višje kot prejšnji dan pri 9,4 %, in padcem osrednjega delniškega indeksa na atenski borzi ASE za 3,9 %, pri čemer je bil slednji neposredno po glasovanju celo več kot 11 % v rdečem. Ob tem se je že oglasil Mednarodni denarni sklad, ki je zagotovil, da Grčija zaenkrat ne potrebuje nove finančne pomoči in da se bodo pogajanja nadaljevala takoj po nastopu dela nove vlade. Iz Grčije velja omeniti še zadnje izide javnomnenjskih anket, ki kažejo, da niti stranka sedanjega premierja Antonisa Samarasa, Nova demokracija, niti skrajno leva Siriza pod vodstvom Alexisa Tsiprasa na volitvah ne bodo dosegle večine v parlamentu. To pomeni, da bodo za vzpostavitev nove vlade v najboljšem primeru potrebna usklajevanja, lahko pa bi prišlo tudi do ponovnih volitev, kar pomeni, da je pred udeleženci na evropskih finančnih trgih kar nekaj tednov, če ne mesecev, nepredvidenega in dinamičnega političnega dogajanja.

Evropska centralna banka (ECB) je spet obudila ugibanja, da utegne sprožiti program odkupovanja obveznic, kar je v prvem trgovalnem dnevu v letošnjem letu evro poslalo na skoraj petletno dno v primerjavi z dolarjem. Guverner ECB-ja je v intervjuju za nemški časnik Handelsblatt dal najmočnejši signal do sedaj, da bo ECB verjetno začela s kvantitativnim sproščanjem (QE), ko je rekel, da ne more izključiti možnosti deflacijskega scenarija v evroobmočju, ter poudaril, da je potrebno ukrepati proti takšnim tveganjem. Po mnenju nekaterih tujih finančnih strokovnjakov bo ECB o odkupovanju državnih obveznic razpravljala že na januarskem zasedanju.

Največji kritiki programa prihajajo iz Nemčije. Finančni minister Wolfgang Schäuble je bil za časnik Bild ob omembi odkupovanja obveznic zelo zadržan in je raje poudaril, da bi le strukturne spremembe prinesle spremembo na bolje. Tudi predsednik nemške Bundesbanke Jens Weidman ostaja skeptičen. Prepričan je, da je program QE morda deloval v ZDA in na Japonskem, ni pa nujno, da bo tudi v Evropi. Po drugi strani nizke cene nafte po besedah Petra Praeta iz ECB predstavljajo resno grožnjo za deflacijo v letošnjem letu in povečujejo možnosti za uvedbo dodatnih nekonvencionalnih metod s strani ECB.

Ker bi QE verjetno najbolj pomagal gospodarstvom z obrobja evra, kot so Grčija, Španija, Portugalska in Italija, so v petek delniški indeksi v omenjenih državah ubrali drugačno pot kot v New Yorku, Frankfurtu, Parizu in Londonu ter krenili navzgor. Optimizem se je preselil tudi na obvezniške trge, kjer so donosnosti do dospetja dolgoročnih obveznic globalno na rekordno nizki ravni (merjeno z Bank of America Merrill Lynch Global Broad Market Sovereign Plus indeksom). To velja tudi za slovensko desetletno državno obveznico, katere zahtevana donosnost znaša le 2,02 odstotka letno.

Kot zanimivost lahko omenimo še, da je v četrtek Litva, kot zadnja izmed treh baltskih držav, uradno postala članica območja evrske valute. Država je evro sicer nameravala prevzeti že leta 2007, kar pa jim je preprečila takratna previsoka inflacija. V Italiji pa decembrski podatek o razpoloženju potrošnikov ponovno kaže na poslabšanje razmer.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Jaša Perossa
Jaša Perossa

Direktor sektorja upravljanja portfeljev

Vsi članki avtorja