22. 06. 2015

Oči investitorjev so bile pretekli teden uprte v dogajanje v zvezi z grško dolžniško krizo, kjer še vedno ni prišlo do dogovora med grško vlado in njenimi posojilodajalci. Na drugi strani luže je bilo v ospredju zasedanje ameriške centralne banke, kjer ni prišlo do spremembe referenčne obrestne mere.

Regija V zadnjem tednu (15.6.2015-19.6.2015)* Letos (31.12.2014 - 19.6.2015)*
Svet - MSCI World* -0,33 % +10,75 %
ZDA - S&P 500* +0,15 % +9,33 %
Evropa - DJ STOXX 600* -0,97 % +12,57 %
Japonska - Topix* -1,24 % +21,00 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -1,10 % +8,72 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Pogajanja med Grčijo in njenimi posojilodajalci prejšnji teden še vedno niso prinesla dogovora o rešitvi grške uganke. Pogovori naj bi se nadaljevali danes, Grčiji pa vse bolj zmanjkuje časa, saj brez dogovora o sprejetju zahtevanih reform ne bo prejela zadnje tranše pomoči v višini 7,2 milijarde evrov, s katero bi med drugim lahko odplačala 1,5 milijarde evrov posojila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), ki se izteče konec tega meseca. Predsednica IMF Christine Lagarde je že opozorila, da bodo morebitno neplačilo obravnavali kot plačilno nesposobnost države. Obenem so finančni ministri držav evroobmočja Grčijo pozvali, naj predstavi reforme, s katerimi bo sposobna odplačevati obveznosti v prihodnje, ali pa ji grozi izstop iz evroobmočja.

Strah pred bankrotom države je razbrati tudi iz visokih dvigov bančnih vlog grških varčevalcev, ki so v letošnjem letu dvignili že za več kot 30 milijard evrov, oziroma približno 3000 evrov na prebivalca, od tega samo prejšnji teden okoli pet milijard evrov prihrankov. Tako visoki dvigi so že povzročili zaskrbljenost, da bo morala Grčija, podobno kot Ciper pred leti, uvesti nadzor kapitalskih tokov, kar pa predstavniki grške vlade zaenkrat zanikajo. Zaradi visokih odlivov sredstev je prejšnji teden svet Evropske centralne banke (ECB) posredoval dvakrat in ponovno povišal zgornjo mejo za nujno likvidnostno pomoč grškim bankam, ki sedaj presega 84,1 milijarde evrov.

Danes poteka nadaljevanje pogajanj s posojilodajalci, na katerih bo grški premier predstavil nove predloge za dogovor in rešitev krize. V zadnjih dneh pa se v medijih pojavlja tudi vse več ugibanj o tem, ali bo g. Tsipras denar dodatno iskal preko Kitajske in Rusije, s katerima na bi se Grčija dogovarjala o energetskem in gospodarskem sodelovanju, in si s tem olajšal izhodišče za nadaljnja pogajanja s posojilodajalci. Vprašanje pa je ali je ta scenarij verjeten še pred morebitnim bankrotom Grčije.

Brez večjih sprememb se je končalo tudi dvodnevno zasedanje članov Odbora za operacije na odprtem trgu (FOMC) ameriške centralne banke (Fed), na katerem so referenčno obrestno mero do nadaljnjega ohranili nespremenjeno. Investitorji so podatek sprejeli pozitivno, kar se je poznalo na rasti ameriških delniških indeksov, ki so po objavi pridobili okoli odstotek svoje vrednosti (merjeno v USD). Razlog, zaradi katerega Fed še ni začel z višanjem obrestnih mer, leži v še vedno nizki inflaciji, za katero predvidevajo od 0,6 do 0,8 % rast v letošnjem letu, ter nižji rasti BDP od sprva predvidene. Napoved za slednjo letos predvideva med 1,8 in 2,0 % rast, medtem ko je bila prejšnja napoved med 2,3 in 2,7 %. Po besedah predsednice Fed Janet Yellen bo ameriška centralna banka začela z dvigovanjem obrestne mere šele, ko bo ocenila, da bodo ob stabilnemu izboljševanju brezposelnosti tudi inflacijska pričakovanja dosegla 2 % rast na letni ravni.

Medtem ko ameriška centralna banka razmišlja o dvigovanju obrestne mere, pa Evropska centralna banka na drugi strani nadaljuje s spodbudno monetarno politiko. V okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnega refinanciranja (TLTRO) je pretekli teden poslovnim bankam posodila skoraj 74 milijard evrov, namenjenih financiranju realnega sektorja, kar je nekaj manj kot v prejšnji avkciji, ko so si banke izposodile 97,8 milijarde evrov.

Nazaj