24. 08. 2015

Teden, ki je za nami, je zaznamovala negotovost na finančnih trgih, na kar je v največji meri vplivala zaskrbljenost glede ohlajanja Kitajske in njenega vpliva na globalno gospodarstvo. Ključni delniški indeksi so na tedenski ravni zabeležili močan padec, kljub temu pa imajo evropski in ameriški indeksi v letošnjem letu še vedno pozitivno donosnost.

RegijaV zadnjem tednu (14. 8. 2015-21. 8. 2015)*Letos (31. 12. 2014 - 21. 8. 2015)*
Svet - MSCI World* -7,19 % +2,84 %
ZDA - S&P 500* -7,62%

+1,94 %

Evropa - DJ STOXX 600* -6,46 % +5,47 %
Japonska - Topix* -5,55 % +17,24 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -7,80 % -9,53 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Tretji avgustovski teden je ob relativno majhnem številu ekonomskih objav, ki bi morebiti preusmerile pozornost s trgov v razvoju, prinesel padanje tečajev delnic in pocenitev surovin. V ospredju zanimanja je tako bila Kitajska. Po tem, ko je kitajska centralna banka 11. avgusta presenetljivo devalvirala tečaj kitajskega juana glede na ameriški dolar, so se pretekli teden nadaljevala ugibanja in strahovi glede upočasnjevanja gospodarske rasti Kitajske in njenega vpliva na druge, zlasti razvijajoče se države. Dodatno skrb je vzbudila objava preliminarnega podatka o kitajski proizvodnji, saj je PMI indeks z julijskih 47,8 v tem mesecu upadel na 47,1 (vrednosti pod 50 na Kitajskem pomenijo upočasnjevanje rasti) in dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 6 letih.

Eden izmed glavnih problemov Kitajske je, da se je v času svetovne finančne krize oprla na izvozni centralno-planski model rasti, ki je bil spodbujen z ekspanzijo posojil in naložb, kar je ustvarilo veliko slabih naložb v nepremičninskem, finančnem in tudi podjetniškem sektorju. Država je sicer določila obsežen program strukturnih reform, nekaj jih tudi že izvaja, vendar pa je pri večini področij problematičen (pre)počasen napredek. Strukturne reforme so namreč ključ za ustvarjanje novih virov gospodarske rasti, ki bo bolj vzdržna. Na to opozarja tudi Mednarodni denarni sklad, ki med pomembnejšimi potrebnimi reformami kitajske vlade izpostavlja liberalizacijo finančnega sistema in reformo podjetij v državni lasti (izboljšanje upravljanja, privatizacija, izenačitev konkurenčnih pogojev za državna in zasebna podjetja in s tem odpiranje prostora zasebnemu sektorju, da raste in zagotavlja nova delovna mesta).

Poleg slabših gospodarskih podatkov lahko vzroke za padajoče tečaje delnic na kitajskem borznem parketu najdemo tudi v pregretosti trga. Vrednotenja delnic kitajskih družb, posebno tistih v Šenzenu in Šanghaju, so namreč še vedno nadpovprečno visoka, in to kljub zadnjim pocenitvam. V minulem tednu so zaradi upehane Kitajske padec utrpele tudi cene surovin. Cena bakra se je znižala za 4 % in dosegla 6-letno dno, prav tako so upadle cene aluminija in platine. Za 7 % se je pocenila tudi ameriška nafta, ki je v petek dosegla ceno 40 USD za sodček.

V Evropi je bila ponovno v ospredju Grčija; v četrtek je namreč odstopil grški premier Cipras. Odstop le 7 mesecev po izvolitvi je tako odprl pot še enim predčasnim volitvam, ki naj bi bile 20. septembra. Grčija je sicer ravno te dni prejela prvi del evropske finančne pomoči (13 milijard evrov) iz tretjega svežnja, ki skupaj znaša 86 milijard evrov. Zaradi Ciprasovega odstopa in višje negotovosti se je zahtevana donosnost za 10-letne grške državne obveznice konec tedna povišala na 9,5 %, potem ko je še v ponedeljek znašala 8,9 %.

Na drugi strani Atlantika so ob nadaljevanju ugibanj glede dviga obrestnih mer – sredina septembra, ko bo na vrsti zasedanje ameriške centralne banke, se namreč vse bolj približuje – bolj kot splošne gospodarske objave odmevale novice iz podjetij. Toda tudi te niso ravno navdušile. Ameriški tehnološki velikan Hewlett-Packard je denimo poročal o 8 % padcu prihodkov v preteklem četrtletju, kar je predvsem posledica zahtevnega poslovnega okolja ter šibkega povpraševanja po osebnih računalnikih in storitvah. K še bolj negativni donosnosti ameriških delnic, merjeni v evrih, je dodatno pripomogla krepitev evra glede na ameriški dolar – tečaj se je z 1,11 povzpel na 1,14 dolarja za evro, kar je najvišja vrednost v zadnjih treh mesecih.

V času trenutnih pretresov na finančnih trgih, ki niso tako redki (10- ali večodstotni padec se v povprečju zgodi vsakih 71 tednov), velja ohraniti trezno glavo. Panični odzivi namreč dolgoročno prinesejo več škode kot koristi.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Anja Cajner
Anja Cajner

Namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja