11. 01. 2016

Tedenske padce na svetovnih borzah, ki zelo spominjajo na tiste z lanskega poletja, je ponovno podžgal strah pred ohlajanjem kitajskega gospodarstva. Po drugi strani pa le-ta in vedno nižje cene energentov preko vpliva na inflacijo zmanjšujejo verjetnost dviga ključne obrestne mere v ZDA. Cena nafte je na najnižji ravni od leta 2004, Saudijci pa razmišljajo o uvrstitvi svojega naftnega premoženja na borzo.

RegijaV zadnjem tednu (31.12.2015 - 8.1.2016)Letos (31.12.2015 - 8.1.2016)
Svet - MSCI World* -6,28 % -6,28 %
ZDA - S&P 500* -6,15 % -6,15 %
Evropa - DJ STOXX 600* -6,69 % -6,69 %
Japonska - Topix* -4,03 % -4,03 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -7,00 % -7,00 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Čeprav je bil uvodni teden v začetek novega leta izredno rdeče obarvan, je bilo petkovo poročilo s trga dela v ZDA svetla točka objav preteklega tedna. Poleg tega, da je bil nadvse dober podatek o novo ustvarjenih delovnih mestih v decembru (podatek za november pa je bil revidiran navzgor), se je tudi dvignil delež aktivne populacije (zmanjšal se je delež brezposelnih, ki ne iščejo službe), kar je razlog, da se stopnja brezposelnosti ni znižala ter tako ostala nespremenjena pri 5,0 %. Ponovno vstopanje na trg dela znatno zmanjšuje tveganje upada stopnje brezposelnosti in posledične prehitre rasti plač, ki sta med pomembnejšimi kazalniki ameriške centralne banke pri višanju ključne obrestne mere.

Podatki s Kitajske o nadaljnjem krčenju gospodarske aktivnosti so že tako nestanoviten trg dodobra pretresli. Kitajske oblasti so po objavi anketnega indeksa prihodnje proizvodne aktivnosti (PMI manufacturing) in posledičnem znižanju delniškega indeksa CSI 300 za nekaj več kot 7 % najprej v ponedeljek in nato še v četrtek zaustavile trgovanje z delnicami. Kitajska oblast pa je že po ponedeljkovi ustavitvi trgovanja oznanila, da bo na trg preko centralne banke plasirala novo količino denarja. S torkovim odkupom vrednostnih papirjev v višini 20 milijard USD je Kitajska žela pomiriti trge, učinek je bil kratkotrajen, interveniranje pa je vplivalo tudi na dodatno znižanje vrednosti kitajskega juana v primerjavi z drugimi valutami.

Simptomi padcev na kitajskih borzah so podobni tistim iz avgusta lani, ki smo jih do konca leta povsem pozabili. Sicer smo avgusta napisali kar obsežen članek, zakaj kitajska kriza (če jo lahko tako sploh poimenujemo) nima nobene povezave s krizo leta 2008.

Tudi v novem letu nafta nadaljuje svojo pot navzdol, kar najbolj koristi državam uvoznicam energentov, mi pa lahko to lepo opazimo denimo pri nizkem računu za gorivo. V petek je cena za sod Cushing nafte upadla na 33,2 USD, kar je najmanj od začetka leta 2004.

Depreciacija juana, upočasnjena rast kitajskega gospodarstva in nizke cene na trgu energentov bodo še naprej ustvarjale pritisk na  inflacijo tudi v razvitih ekonomijah. Omenjeno bi v ZDA ob nadaljevanju obstoječe dinamike na trgu dela (povečevanje aktivne populacije in zmerna rast plač) lahko pomenilo počasnejše dvige ključne obrestne mere od napovedanih. Tudi zapiski decembrskega zasedanja Fed-a kažejo na to, da so nekateri člani izrazili pomisleke, kljub temu, da so glasovali za dvig obrestne mere. Politika Fed-a bo ostala zelo odvisna od tekočih dogodkov in pričakovati je pestro debato ob marčevskem zasedanju.

Pozitivna novica ob konca preteklega tedna pa je prišla iz arabskega sveta. Saudi Aramco je potrdil, da preučuje različne možnosti za uvrstitev podjetja na borzo (angl.: IPO). Podjetje je v državni lasti Savdske Arabije in velja za največjega proizvajalca nafte na svetu, v lasti pa ima tudi največje kopensko in podmorsko naftno polje. Zgolj na podlagi vrednotenja zalog nafte po ceni 10 dolarjev za sod bi lahko bilo podjetje vredno celo 2.500 milijard USD, kar je bistveno več od recimo Appla (538 mrd USD), Googla (497 mrd USD) in Microsofta (418 mrd USD), ki danes veljajo za tri najvrednejša podjetja na svetu. Vprašanje, ki se nam postavlja, pa je, kako bodo investitorji ocenili predvsem deželno tveganje podjetja ob večinskem državnem lastništvu.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Jaša Perossa
Jaša Perossa

Direktor sektorja upravljanja portfeljev

Vsi članki avtorja