26. 09. 2016

Čeprav so se napovedi za gospodarsko rast v ZDA znižale, je na kapitalskih trgih prevladal učinek bolj postopnih umikov monetarnih spodbud - tečaji delnic so se posledično v preteklem tednu povišali. Tudi japonska centralna banka nadaljuje z ukrepi za okrepitev inflacije. Bolj ohlapne monetarne pogoje je napovedala še novozelandska centralna banka, pa tudi v Indoneziji in Turčiji so centralni bankirji znižali obrestne mere.

V EUR	V zadnjem tednu (16.9.2016 - 23.9.2016)	Letos (31.12.2015 -23.9.2016)*
Svet - MSCI World*	+1,34 %	+0,63 %
ZDA - S&P 500*	+0,57 %	+2,46 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+2,23 %	-5,60 %
Japonska - Topix*	+3,62 %	+1,19 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,98 %	+11,77 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriška centralna banka (Fed) je v septembru ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno. Ocena predstavnikov Fed-a je, da so se argumenti za dvig obrestnih mer sicer okrepili, a ne dovolj, da bi dvig izvedli že tokrat. Fed do konca leta načrtuje en dvig, do katerega bo najverjetneje prišlo decembra, saj je novembrsko zasedanje le en teden pred predsedniškimi volitvami, ko najbrž ne bo večjih sprememb monetarne politike. S 54-odstotno verjetnostjo tako kapitalski trgi pričakujejo dvig obrestne mere v decembru. Ameriški centralni bankirji so znižali ocene za dolgoročno gospodarsko rast (z 2,0 % na 1,8 %) in posledično načrtujejo le dva dviga ključne obrestne mere v letu 2017 (še junija letos so za prihodnje leto napovedali tri dvige). Ključni vzrok za načrtovane počasnejše dvige je nižja rast produktivnosti, ki bo po oceni predsednice Fed-a Janet Yellen ostala nizka tudi v prihodnje. Janet Yellen je sicer podala relativno optimističen pogled za ameriško gospodarstvo. Gospodarska rast naj bi se po šibki prvi polovici leta v nadaljevanju okrepila, saj potrošnja gospodinjstev solidno raste, k čemur ob dobrem stanju na trgu dela pripomorejo dobro razpoloženi potrošniki. Vlagatelji so se na izražene poglede na gospodarstvo in odločitev glede monetarnih spodbud odzvali z nakupi delnic.

Obrestne mere za posojila čez noč je znižala tudi turška centralna banka, in to že sedmi zaporedni mesec. Turški predsednik Recap Tayyip Erdogan, ki je odločitev ocenil kot "preudarno in uravnoteženo", ima močno stališče, da je nižanje obrestnih mer spodbudno za turško gospodarstvo. Znižanje obrestne mere je sicer zelo vprašljivo predvsem zaradi vpliva na inflacijo (trenutno relativno visokih 8,05 %). Dan pred tem je turška vlada napovedala tudi ukrepe, ki bodo potrošnikom omogočali odlog plačila posojil, vključno z odlogi obveznosti za nakupe s kreditnimi karticami. Na dan ukrepa centralne banke so tečaji turških delnic (+2,7 %) in turška lira (+0,5 %) porasli, že naslednji dan pa so upadli, ko je bonitetna hiša Moody's Turčiji znižala bonitetno oceno.

Predvsem tretje zaporedno tedensko krčenje zalog ameriške nafte (po podatkih Energy Information Administration) je sredi preteklega tedna dvignilo cene surove nafte. V drugem delu tedna pa je že potekala priprava na bližajoči se sestanek članic OPEC-a. Savdska Arabija in Iran sta se z namenom predhodnega medsebojnega dogovarjanja vnaprej sestali na Dunaju. Na dvodnevnih pogovorih sicer navedeni državi nista dosegli skupnega dogovora, kar je v petek znižalo ceno za sodček surove nafte. Je pa Savdska Arabija Iranu ponudila znižanje lastne proizvodnje v primeru, da Iran pristane na zamrznitev trenutnega obsega proizvodnje, kar je spodbudno, saj kaže na mehkejši pristop Savdske Arabije v pogajanjih.

Sodeč po anketnih indeksih o proizvodnji in storitveni aktivnosti za evroobmočje (Markit Eurozone PMI) je v septembru nekaj zaleta izgubilo nemško gospodarstvo. Predvsem rast storitvene aktivnosti je bila nižja od pričakovanj, a vseeno kaže na blago krepitev nemške gospodarske aktivnosti. Pozitivno pa je z objavo anketnih indeksov presenetila Francija, zaradi česar je gospodarska aktivnost celotnega evroobmočja vendarle praktično dosegla pričakovanja. Tudi rahlo izboljšanje potrošniškega zaupanja v septembru za evroobmočje kaže, da se bo okrevanje nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju.

Med objavami poslovnih rezultatov družb je v preteklem tednu izstopala dostavna družba Fedex. Družba je kot razlog za rast dobička v prvem četrtletju poslovnega leta 2017 izpostavila močno poslovanje v segmentu hitrih dostav. Rezultati poslovanja so presegli pričakovanja, tečaj delnice je dan po objavi porasel za 6,9 %.