15. 10. 2018

Na kapitalskih trgih že kar nekaj časa ni bilo takih pretresov, kot smo jih videli pretekli teden. Padci na borzah so bili posledica več dogodkov: Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti, povečan strah vlagateljev pred učinki trgovinske vojne in rast zahtevanih donosnosti ameriških obveznic.

Indeks Donosnost v zadnjem tednu (05.10.2018-12.10.2018)*Donosnost letos (29.12.2017-12.10.2018)*

Svet - MSCI World*

-4,47%

+4,09%

ZDA - S&P 500*

-4,48%

+9,24%

Evropa - DJ STOXX 600*

-4,59%

-4,86%

Japonska - Topix*

-4,05%

-0,15%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-2,45%

-9,89%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Pretekli teden so se ob odsotnosti drugih novic vlagatelji začeli osredotočati predvsem na tveganja za globalno gospodarstvo, kar je vneslo nervozo na kapitalske trge. V sredo je indeks strahu za ZDA porasel za kar 44 %! Hkrati se je vrednost osrednjega ameriškega indeksa S&P 500 znižala za dobre 3 %, tehnološkega Nasdaqa pa celo za dobre 4 %. Padali so tudi indeksi po preostalih trgih, tako je kitajski indeks CSI 300 letos izgubil že več kot petino svoje vrednosti. Razprodaja pa je obšla obveznice razvitih in dobro stoječih ekonomij, saj se je del denarja iz delniških trgov prelil v bolj varne obvezniške naložbe. Visoki dnevni padci v sredo in četrtek so bili posledica več negativnih novic. Mednarodni denarni sklad je tako prvič po letu 2016 znižal napoved svetovne gospodarske rasti. Vlagatelji so večjo pozornost dali tudi Italiji, ki z visoko zadolženostjo in manj uravnoteženim predlogom proračuna predstavlja grožnjo evroobmočju, in zapletom glede trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Vseeno pa je zaključek tedna prinesel nekaj optimizma na trge, saj je večina borz zadnji trgovalni dan končala v pozitivnem območju.

Rastoče obrestne mere v ZDA pa so bile ključni dejavnik pri preplahu v preteklem tednu. Največje gospodarstvo na svetu, ZDA, je v zelo dobri kondiciji, o čemer pričajo tudi podatki o njihovi stopnji brezposelnosti. Le-ta je na najnižji ravni od leta 1969 in znaša le 3,7 %. Letos je ameriška centralna banka že trikrat dvignila ključno obrestno mero, vseeno pa so analitiki skoraj soglasni, da bomo letos priča še enemu dvigu obrestne mere. Hkrati rastejo tudi zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic na daljšem delu krivulje. Centralni bankirji so tako pod čedalje večjim pritiskom, saj imajo na eni strani nevarnost pregrevanja ameriškega gospodarstva, na drugi strani pa Donalda Trumpa, ki javno kritizira Fed-ovo višanje obrestnih mer. Slednje negativno vpliva na pričakovano gospodarsko rast, ki jo Trump potrebuje pred novimi predsedniškimi volitvami leta 2020.

Na trgih v razvoju je potrebno omeniti brazilske volitve. V prvem krogu je zmago slavil Jair Bolsonaro, ki je predvolilni kampanji zagotavljal, da se bo odločno boril proti korupciji, z osvojenimi skoraj 47 % glasovi. Bolsonaro se zavzema za večjo neodvisnost brazilske centralne banke in privatizacijo podjetij v državni lasti. Kapitalski trgi so njegov rezultat pospremili z navdušenjem, saj se je evrska vrednost brazilskega delniškega indeksa kljub negativnemu tednu za globalne borze zvišala za 8,56 %. Hkrati je Kitajska, drugo največje svetovno gospodarstvo, že četrtič letos znižala zahtevane rezerve poslovnih bank, s čimer hočejo spodbuditi posojanje njihovih bank in ublažiti morebitne negativne posledice trgovinske vojne.

Pri podjetniških novicah velja izpostaviti kitajskega internetnega giganta Tencent, ki je od vrha konec januarja izgubil že več kot 35 %, kar skupaj znese dobrih 166 milijard evrov tržne kapitalizacije in zavzema prvo mesto na lestvici največjih »izgubarjev« v letošnjem letu. Razlog za tak padec gre deloma pripisati kitajski komunistični partiji, ki z namenom večjega nadzora nad mediji in oglaševanjem zavira rast dejavnosti videoiger, kar se negativno pozna na poslovanju družbe.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Potočnik, CFA
Rok Potočnik, CFA

Višji upravitelj premoženja

Vsi članki avtorja