Skip to main content

Francoske sage končno konec – Macron slavi

Borze v preteklem tednu | Št. 19 maj 2017, leto IX | 08. 05. 2017

Politične negotovosti v Franciji je konec. Macron je, skladno z javnomnenjskimi raziskavami, prepričljivo zmagal na predsedniških volitvah. Nižja negotovost glede volilnega izida pa se je že v preteklem tednu odrazila na donosnosti evropskih delnic, ki so občutno presegle donosnosti delnic iz ostalih regij.

V EURV zadnjem tednu (28.4.2017 - 5.5.2017)Letos (31.12.2016-5.5.2017)*
Svet - MSCI World* +0,24 % +4,90 %
ZDA - S&P 500* -0,15 % +3,52 %
Evropa - DJ STOXX 600*

+2,15 %

+10,86 %

Japonska - Topix* +0,52 % +3,69 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -0,73 %

+9,45 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Tresla se je gora, rodila se je miš – bi lahko povzeli letošnje francoske predsedniške volitve. Kandidatka skrajno desne Nacionalne Fronte Marie Le Pen je namreč obljubljala nekatere bistvene spremembe v politiki Francije, pri čemer se je javnost najbolj bala zavzemanja za odcepitev Francije iz EU in s tem dodatne destabilizacije Evrope po t.i. Brexitu. Kljub temu, da so ankete že dalj časa kazale na gladko zmago zmernejšega levo-sredinskega kandidata Macrona, je javnost zaradi presenetljive zmage Trumpa v ZDA in nepričakovanega izstopa Velike Britanije iz EU, na ankete gledala z nekoliko skepse. A očitno so bile skrbi odveč – Macron je po pričakovanjih gladko zmagal s približno 66 % glasov. Navkljub zmagi pa novopečenega francoskega predsednika čaka kmalu nova borba, saj si mora zagotoviti večino v francoskem parlamentu. Brez nje bo namreč Macron zgolj simbolna figura brez prave moči, saj je parlament tisti v katerem se sprejemajo zakoni in fiskalni ukrepi. Kljub temu ne bi smel imeti težav pri zagotovitvi večine v parlamentu. Ne samo, da mu ankete napovedujejo večino, njemu v prid govori tudi zgodovina, saj so si vsi izvoljeni predsedniki od leta 1981 naprej uspeli zagotoviti tudi večino v parlamentu.

A zmaga Macrona ni pomembna le zaradi simboličnega udarca skrajnim populističnim evropskim strankam, temveč si z njegovo zmago lahko obetamo tudi implementacijo nekaterih nujno potrebnih gospodarskih reform, za katere francoska politika ni imela posluha že vsaj zadnjih 40 let. Če gre verjeti predvolilnim obljubam, bo novoizvoljeni francoski predsednik znižal trenutno zelo visoke davke, zmanjšal javno porabo ter odpravil administrativne ovire pri poslovanju družb. Če s takim programom uspe prepričati tudi parlament, lahko pričakujemo zagon pri okrevanju francoskega gospodarstva.

Razloge za poraz skrajnih populističnih strank v evropskih državah lahko najdemo tudi v postopnem gospodarskem okrevanju evroobmočja. V prvem četrtletju letos so namreč članice evroobmočja zabeležile 0,5 odstotno rast bruto družbenega proizvoda (BDP), kar na letni ravni znaša 1,7 %. Tudi proizvodna aktivnost evroobmočja v zadnjem času vztrajno narašča in je trenutno na najvišji ravni od leta 2011. Navkljub porazu skrajnih strank na Nizozemskem in v Franciji pa nadaljnje gospodarsko okrevanje Evrope še naprej najbolj ogrožajo politična tveganja. Potem ko lahko končno zapremo francosko poglavje, se bodo oči javnosti kmalu ozrle proti Italiji, kjer po odstopu premierja Renzija obstaja precejšnja politična negotovost.

Spodbudne gospodarske novice pa še naprej prihajajo tudi iz ZDA. Aprila je stopnja brezposelnosti nepričakovano upadla na 4,4 % in je na najnižji ravni od sredine leta 2007. Nižje od pričakovanj je tudi število novih prošenj za nadomestilo za brezposelnost, aprila pa je bilo v gospodarstvu ustvarjenih 211 tisoč novih delovnih mest, kar je precej več od marčevskih 79 tisoč. Čeprav je trenutna raven plač v ZDA še nekoliko pod pričakovanji, pa se kupna moč ameriškega potrošnika povečuje predvsem na račun rasti cen stanovanj in rasti tečajev delnic na ameriški borzi, ki so praktično na rekordni ravni. Povečujejo se tudi inflacijski pritiski, zaradi česar se je verjetnost dviga ključne obrestne mere na junijskem srečanju Ameriške centralne banke (Fed) znatno povečala.

Cene nafte so minuli teden upadle pod 47 dolarjev na sodček, kar predstavlja 15-odstotni upad od začetka leta in najnižjo ceno v zadnjih devetih mesecih. ZDA so namreč od lanskega poletja povečale produkcijo črnega zlata za približno 10 %, ki je trenutno na najvišji ravni od avgusta 2015. Dodatno so na cene vplivale tudi špekulacije, da se države članice OPEC-a ter Rusija ne bodo uspele dogovoriti o podaljšanju trenutnega ukrepa, ki omejuje količino načrpane nafte. Rusija namreč še vedno ni dala zagotovil, da bo soglašala s podaljšanjem dogovora, problemi so pa tudi znotraj samega OPEC-a, saj imajo mnoge države resne ekonomske in politične težave, ki jih poskušajo rešiti z večjo prodajo nafte. Ena izmed takih držav je na primer Libija, ki je po boju z oboroženimi uporniki končno uspela usposobiti eno večjih črpališč nafte v državi in bi rada ponovno obudila najpomembnejšo industrijo države.


Aktualna številka: Št. 19 maj 2017, leto IX

  • Francoske sage končno konec – Macron slavi

Prenesite PDF

Arhiv: 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.