Skip to main content

Preračunljivi politiki krojili borzno dogajanje

Borze v preteklem tednu | Št. 36, september 2019, leto XI | 09. 09. 2019

Umiritev političnih strasti je prispevala k drugi zaporedni tedenski rasti delniških tečajev. ZDA in Kitajska naj bi kmalu sedli za pogajalsko mizo, Boris Johnson je v preteklem tednu naletel na silovit odpor poslancev glede trdega brexita, Italija pa je dobila novo vlado.

Indeks 
Donosnost v zadnjem tednu* (30.08.2019-06.09.2019)Donosnost letos* (31.12.2018-06.09.2019)

Svet - MSCI World*

+1,51%

+22,33%

ZDA - S&P 500*

+1,39%

+25,06%

Evropa - DJ STOXX 600*

+2,07%

+18,31%

Japonska - Topix*

+0,77%

+11,74%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+2,00%

+10,76%

* vključujoč dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Vir: Bloomberg.

Saga s trgovinskimi pogajanji med ZDA in Kitajsko se je nadaljevala tudi v preteklem tednu. Če je še v začetku tedna kazalo, da pogajalci niso pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, so se v drugi polovici tedna vendarle dogovorili za uradno srečanje v Washingtonu, ki bo potekalo v začetku oktobra. Kljub skorajšnjemu vnovičnemu začetku pogajanj pa v kratkem težko pričakujemo podpis novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Večja verjetnost podpisa bo v prihodnjem letu, ko bodo potekale ameriške predsedniške volitve, saj bi podpis sporazuma, kakršnegakoli že, in umiritev negotovosti lahko pozitivno vplivala na vnovično izvolitev Donalda Trumpa.

Ameriško gospodarstvo pa še naprej ostaja v relativno dobri kondiciji. Kljub nekoliko manj ustvarjenim novim delovnim mestom v avgustu ameriška stopnja brezposelnosti ostaja na nizkih 3,7 %, plače zaposlenih pa so se v primerjavi z lanskim avgustom zvišale za 3,2 %. V oči nekoliko bode vrednost proizvodnega indeksa, ki ga objavlja Institute for Supply Management (ISM), ki prvič po 7 letih nakazuje na krčenje ameriške proizvodne aktivnosti. Nasprotno pa vrednost ISM-jevega storitvenega indeksa kaže na dodatno krepitev ameriškega storitvenega sektorja, ki predstavlja več kot 80 % tamkajšnjega gospodarstva.

Na zmanjšanje negotovosti so vplivali tudi britanski in italijanski politiki. Britanski poslanci so v preteklem tednu sprejeli zakon, ki preprečuje trdi brexit in v skrajnem primeru omogoča tudi podaljšanje roka za dokončen izstop Združenega kraljestva iz EU. Nakazala pa se je tudi možnost, da bodo poslanci Borisu Johnsonu preprečili razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Vse omenjeno je nekoliko zmanjšalo verjetnost trdega brexita, ki ga je britanski premier napovedoval za konec letošnjega oktobra. Pozitivne novice prihajajo tudi iz Italije. Tamkajšnji predsednik je pretekli teden potrdil oblikovanje nove koalicije, ki jo bosta sestavljali stranki Gibanje pet zvezd in Demokratska stranka. Nova koalicija pa bi lahko bila sodeč po izjavah v medijih nekoliko bolj naklonjena skupni Evropi kot njena predhodnica. Zmanjšanje negotovosti se je vsaj na kratek rok pozitivno odrazilo na kapitalskem trgu, zahtevane stopnje donosnosti italijanskih državnih obveznic so denimo upadle na rekordno nizke nivoje. Novo koalicijo sicer že čaka prvi večji izziv. Do konca oktobra mora Evropski komisiji poslati osnutek italijanskega proračuna za leto 2020, načrtovan proračunski primanjkljaj pa ne bo smel presegati 3 % BDP-ja. Za dosego tega cilja mora vlada oklestiti načrtovane državne izdatke za prihodnje leto za 20 milijard EUR.

Kljub umiritvi retorike politikov pa so posledice trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko že vidne. Na ravni gospodarskih objav velja izpostaviti nemško gospodarstvo, ki je dolga leta veljala za paradnega konja evropskega gospodarstva. Carine, negotovost, sankcije in posledično ohlajanje trgov v razvoju so med drugim razlog za julijski upad nemške industrijske proizvodnje za 4,2 % in novih tujih naročil za 6,7 % na letni ravni. V prihodnjih tednih bo tako zanimivo spremljati, kako se bodo tradicionalno varčni Nemci soočili z upadanjem gospodarske aktivnosti. Vse glasnejša so namreč namigovanja, da se bodo tudi Nemci kmalu odločili za fiskalne spodbude gospodarstvu, kar bi ob ohlapnih denarnih politikah lahko dalo dodaten veter v jadra borznim trgom.


Aktualna številka: Št. 36, september 2019, leto XI

  • Preračunljivi politiki krojili borzno dogajanje

Prenesite PDF

Arhiv: 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.