20. 11. 2017

Po začetnih težavah je spodnji dom kongresa ZDA sprejel predlagano davčno reformo. Zdaj mora o predlogu odločati še senat, ki pa bo trši oreh, saj imajo republikanci v senatu 52 od 100 sedežev. V EU je politična negotovost zasenčila sicer dobre gospodarske podatke.

V EURV zadnjem tednu (10.11.2017-17.11.2017)Letos (31.12.2016-17.11.2017)*
Svet - MSCI World* -1,55 % +3,75 %
ZDA - S&P 500* -1,34 % +2,94 %
Evropa - DJ STOXX 600*

-1,26 %

+6,19 %

Japonska - Topix* -1,95 % +7,19 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -0,51 %

+17,78 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Potem ko v zadnjem času ameriški delniški indeksi v dolarjih dosegajo rekord za rekordom, smo bili na začetku preteklega tedna priča rahlemu upadu. Glavni razlog za padec tečajev gre pripisati predvsem negotovosti glede sprejema obljubljene davčne reforme. Ena glavnih predvolilnih obljub Trumpa na gospodarskem področju je bila davčna razbremenitev gospodarstva in srednjega sloja. V začetku novembra je v spodnji dom kongresa poslal svoj predlog davčne reforme. A do negotovosti je prišlo, ker je del republikancev v kongresu predstavil svojo verzijo reforme, zaradi česar je kazalo, da se bo sprejem reforme odložil na naslednje leto. Kljub temu so republikanci v četrtek sprejeli prvotni predlog, kar se je odrazilo tudi na delniških trgih, ko se tečaji porasli. Sedaj se dogajanje seli še v ameriški senat, ki mora predlogu dati zeleno luč. Glavna točka reforme je znižanje korporativnega davka s 35 % na 20 %, s čimer bi ameriška podjetja postala bolj konkurenčna, hkrati pa bi jih na ta način tudi spodbudili, da svojega poslovanja ne prenesejo v tujino. Za razliko od nekaterih preteklih manjših reform naj bi bilo to znižanje trajno, kar pa ne velja za ameriške prebivalce, ki bodo sicer tudi nekoliko razbremenjeni davkov, pri čemer bo za njih ukrep veljal samo do 2023. Predlog je že bil deležen kritik demokratov, ki so trdili, da so olajšave namenjene zgolj bogatim korporacijam, a ker imajo republikanci v kongresu večino, na izid niso mogli vplivati. Zgodba pa se lahko obrne pri potrditvi v senatu, kjer pa imajo republikanci zgolj 52 sedežev od 100, pri čemer ima Trump tudi med republikanci kar nekaj nasprotnikov.

Po dolgem času smo bili priča tedenskemu upadu cene nafte, kar se je poznalo predvsem na trgih v razvoju. Države članice OPEC in Rusija so se namreč že pred časom dogovorile o zmanjšanju količine načrpane nafte, s čimer so uspeli spodbuditi rast njene cene, ki je pred tedni že dosegla dveletni vrh. Višje cene pa pomenijo bolj dobičkonosno črpanje in predvsem povečevanje števila črpališč v ZDA, kar je sprožilo dvome o vzdržnosti cene nafte pri dveletnih vrhovih. Dodatno je vlagatelje v črno zlato zaskrbel nižji uvoz Kitajske, ki je ena večjih uvoznikov nafte na svetu.

Evropa še naprej kaže znake robustne rasti, a je trenutna negotova politična situacija v EU, še posebej v Španiji, preprečila rast tečajev delnic. Tako države evroobmočja kot EU28 so v tretjem četrtletju zabeležile 2,5 % gospodarsko rast na letni ravni. Poleg največjega gospodarstva Evrope, Nemčije, katere gospodarstvo je v zadnjem četrtletju zraslo za nadpovprečnih 2,8 % glede na preteklo leto, veseli že nekaj časa trajajoča hitra rast nekaterih srednjeevropskih držav. Največ je bruto domači proizvod (BDP) zrasel v Romuniji, in sicer za 8,6 %, izstopata pa tudi Poljska in Češka s 5 % rastjo v tretjem četrtletju. Tudi v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) so optimistični glede perspektive evroobmočja. Za letošnje leto ocenjujejo, da se bo gospodarstvo evrskih držav okrepilo za 2,4 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. V MDS tudi poudarjajo, da je prav hitrejša rast evroobmočja ključen razlog za izboljšanje perspektive globalnega gospodarstva v njihovi zadnji publikaciji. Evropa namreč v zadnjem času kaže pozitivne posledice preteklih reform in monetarnih spodbud, kar je spodbudilo privatno potrošnjo in znižalo stopnjo brezposelnosti. Največje tveganje na dolgi rok pa po besedah MDS-a predstavljajo neugodni demografski trendi in relativno nizka produktivnost.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Brezigar
Rok Brezigar

Višji upravitelj premoženja

Vsi članki avtorja