Skip to main content

Letos že 85,3 mio vplačil

Prejšnji teden je na sedežu družbe NLB Skladi potekalo, sedaj že tradicionalno, srečanje z novinarji. Strokovnjaki družbe NLB Skladi so zbranim novinarjem predstavili dosedanje letošnje zelo uspešne prodajne rezultate ter predstavili balkansko regijo kot naložbeno opcijo po donosni Sloveniji. Dotaknili pa so se tudi močne odvisnosti razvitih delniških trgov od centralnih bank.

Družba NLB Skladi v letu 2014 po besedah predsednika uprave Kruna Abramoviča še naprej uspešno povečuje tržni delež. »Do konca meseca oktobra smo imeli 85,3 mio EUR vplačil v vzajemne sklade, neto prodaja, znižana za izplačila, pa je prav tako znašala visokih 55,7 mio EUR. Za razliko od panoge v celoti smo tako že precej blizu doslej rekordnim prodajnim dosežkom leta 2007« je povedal Abramovič. K dobri prodaji je največ prispevala zelo motivirana prodajna mreža, pa tudi normalizacija (padanje) tako kratkoročnih kot dolgoročnih depozitnih obrestnih mer v Sloveniji. NLB Skladi beležijo tudi rekordno prodajo varčevalnih načrtov, ki je za približno 10 % višja kot lani v istem obdobju. »S sklepno fazo prevzema storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank od NLB d.d. danes upravljamo tričetrt milijarde evrov in smo ne le prodajno najuspešnejša, ampak tudi največja DZU v Sloveniji« je še dodal Kruno Abramovič.

Kam investirati po zelo donosni Sloveniji?

»Balkanska regija je ostala ena izmed zadnjih regij, ki ji vlagatelji v preteklih nekaj letih niso naklonili večje pozornosti. Razloge gre pripisati tako šibki makroekonomski sliki regije in politični nestabilnosti kot tudi nizki likvidnosti trgov in nezadostnemu nivoju korporativnega upravljanja« pravi Matej Mazi, višji upravitelj premoženja. Izpostavil je predvsem, da so v zadnjih letih vrednotenja posameznih trgov postala relativno zelo ugodna, posamezne države pa se opazno pripravljajo k izpeljavi določenih strukturno-varčevalnih reform in tudi privatizaciji. V prid naložbam v regiji govorijo tudi vse ohlapnejša denarna politika v Evropi in vse večji apetiti vlagateljev po sprejemanju dodatnega tveganja. »Naložba v dobro razpršen portfelj delnic iz regije ima za dolgoročnega vlagatelja glede na sprejeto tveganje lahko nadpovprečen potencial« priporoča Mazi.

 Razviti delniški trgi: močna odvisnost od centralnih bank

 Ameriška centralna banka (Fed) je zaključila program odkupovanja hipotekarnih in državnih obveznic (kvantitativno sproščanje) in bo po pričakovanjih v naslednjem letu prvič po letu 2006 dvignila referenčno obrestno mero. »Fed se torej iz močnega podpornika vrednosti finančnih instrumentov levi v nevtralnega akterja ali celo nasprotnika. Sodeč po zadnjih treh epizodah dvigovanja referenčne obrestne mere (1994-1995, 1999-2000, 2004-2006) lahko pričakujemo nižje in bolj nestabilne donose ameriških delnic« pravi Blaž Hribar, vodja analiz. Na naši strani »luže« ECB nasprotno močno stopnjuje agresivnost ukrepov. »Bilančna vsota ECB naj bi se dvignila iz 2 na 3 bilijone EUR. Kratkoročne obrestne mere so negativne, obveznice nizko donosne in tako naj bi ostalo še vsak dve leti. Iskanje bolj donosnostih in posledično bolj tveganih naložbenih možnosti se bo torej nadaljevalo tudi v prihodnje« še pričakuje Hribar.

 

NLB Skladi © 2012 - 2020 All rights reserved. This material may not be published, broadcast, rewritten or redistributed.

Nazaj

Arhiv 2014

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.