Skip to main content

Priprava vlagateljev na Brexit?

Strategi v zadregi | Priprava vlagateljev na Brexit? | 08. 06. 2016

Svet je prepreden z geopolitičnimi tveganji. Najbolj očitna in medijsko pokrita so navadno vojne in oboroženi spopadi. Brexit (izstop Velike Britanije iz Evropske unije na podlagi referenduma) lahko opredelimo kot geopolitično tveganje, ki je nekoliko podobno tveganju zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA.

Svet je prepreden z geopolitičnimi tveganji. Najbolj očitna in medijsko pokrita so navadno vojne in oboroženi spopadi. Brexit (izstop Velike Britanije iz Evropske unije na podlagi referenduma) lahko opredelimo kot geopolitično tveganje, ki je nekoliko podobno tveganju zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA, tveganju povečevanja kitajskega gospodarskega nacionalizma ipd. Skupno vsem tem pojavom je, da delujejo proti povečevanju globalizacije, kar ima zaradi negativnega vpliva na bogastvo narodov lahko negativen vpliv na kapitalske trge. Kaj pomeni Brexit za kapitalske trge in kako se lahko vlagatelji pripravijo nanj, bomo pogledali v nadaljevanju prispevka.

Kapitalski trgi ob nastopu geopolitičnega dogodka (denimo, da se dejansko zgodi Brexit) odreagirajo glede na razliko med pričakovanji večine tržnih udeležencev ter dejanskim dogodkom in njegovimi posledicami. To, ali je dogodek pozitiven ali negativen, kratkoročno praktično ne vpliva na gibanje tečajev vrednostnih papirjev.

Referendum o Brexitu je 100 % pričakovan dogodek, zgodil se bo 23. junija 2016. V tem se sicer razlikuje od ostalih geopolitičnih tveganj, saj je datum nastanka dogodka s posledicami na kapitalske trge nedvoumno določen, ni pa jasna odločitev volivcev, saj se delež volivcev za in proti izstopu Velike Britanije iz Evropske unije glede na javne ankete stalno spreminja.

Kratkoročne posledice odločitve o Brexitu na kapitalske trge bodo torej odvisne od stopnje presenečenja (ali se bo rezultat razlikoval od pričakovanj pred tem). Cene vrednostnih papirjev se namreč na učinkovitih kapitalskih trgih sproti prilagajajo pričakovanjem in percepciji tveganja.

Če bo v dnevih do 23. junija zaznana povečana verjetnost za Brexit, se bo to sproti odražalo na kapitalskih trgih. Magnitudo je nemogoče napovedati, saj se bodo proti poslabšanju sentimenta na borzah verjetno borile tudi centralne banke z dodatnimi stimulativnimi ukrepi. Tako bi na povečanje verjetnosti za Brexit po vsej verjetnosti odreagirala tudi ameriška centralna banka na zasedanju 14. in 15. junija letos, najmanj z zamikom predvidenega dvigovanja obrestnih mer.

V primeru, da do izstopa Velike Britanije iz Evropske unije vseeno pride (kot presenečenja glede na zadnje ankete pred referendumom), bodo s stališča evrskega vlagatelja najbolj na udaru v britanskih funtih denominirane naložbe, zlasti obveznice, saj lahko pričakujemo padec tečaja funta. Po drugi strani je britanski funt od decembra do začetka aprila letos že izgubil na ta račun več kot 10 % proti evru in bi v primeru »ne izstopa« funt najbrž opazno pridobil na vrednosti. V mesecu maju je velika angažiranost svetovne politike pripomogla k zmanjševanju verjetnosti za Brexit, kar se kaže tudi v gibanju funta proti evru (podobno se giblje tudi glede na dolar), saj je funt pridobil že več kot 6 % od aprilskega dna. Gibanja funta proti evru in dolarju v zadnjem času veljata za dobra pokazatelja spreminjana pričakovanj glede izida referenduma, zato to prikazujemo tudi na grafu. Padec funta v začetku junija je odraz nekoliko višje prepričljivosti tabora, ki podpira izstop otoške države iz Evropske unije, kar pa se do referenduma lahko ponovno spremeni.

Splošno pravilo, ki ga velja vzeti v zakup, je, da nepričakovani dogodki, bodisi tveganja oboroženih spopadov bodisi slabi poslovni rezultati podjetij, v zadnjem času pa tudi negotovost glede rezultata referenduma v Veliki Britaniji, lahko kratkoročno vidno pretresejo kapitalske trge. Na srečo pa več kot 200-letna zgodovina kaže, da na pričakovano dolgoročno donosnost delnic zares usodno ne vplivajo. Ta še vedno ostaja okoli 9 % nominalno oziroma okoli 7 % realno (po inflaciji) na letni ravni.

Dolgoročni vlagatelj se pred različnimi pretresi lahko najbolj zavaruje z ustrezno razpršitvijo svojega premoženja, ki bo odražala njegovo naklonjenostjo do tveganja (osebnostne značilnosti vlagatelja) ter upoštevala zmožnost sprejemanja tveganja (finančno stanje vlagatelja) in njegove dolgoročne finančne cilje (denimo varčevanje za šolanje otrok). Takšna strateška razporeditev premoženja bo vlagatelju omogočala, da v času korekcij na delniških trgih in s tem čedalje manjšim deležem naložb le-teh ne bo dodatno panično prodajal in se še bolj oddaljeval od optimalne strateške razporeditve premoženja, ampak bo s taktičnimi nakupi znova vzpostavil ustrezno strukturo finančnega premoženja.

Za tiste bolj špekulativno naravnane posameznike pa je povečanje izpostavljenosti britanskim delnicam pred referendumom zanimiva naložbena priložnost. Ne gre pozabiti, da je angleški funt kar nekaj mesecev kotiral na nižjih vrednostih, kot bi sicer, kar se bo pozitivno poznalo na rezultatih britanskih izvoznikov. Nekoliko večji pesimizem poslovnih subjektov in vlagateljev ter posledično manjše investicije se bodo po referendumu (ob predpostavki, da Velika Britanija ostane del EU) hitro vrnile na običajno raven. To pa je pozitivno za kapitalske trge.

Slika prikazuje, koliko evrov je potrebno plačati za 1 britanski funt.

Vir: Bloomberg


Aktualna številka: Priprava vlagateljev na Brexit?

  • Priprava vlagateljev na Brexit?

Prenesite PDF

Arhiv: 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.