Skip to main content

S postopnim varčevanjem se lahko ubranite učinkov finančne krize

Vodnik za boljše investiranje | Št. 16, marec 2012 | 01. 03. 2012

V zadnjih treh letih, ko je finančna kriza dodobra zaznamovala okolje, v katerem živimo, si vlagatelji želijo naložbenih nasvetov in naložbenih priložnosti, ki bodo njihove prihranke ščitili pred padci vrednosti. V času finančne krize je marsikdo zaradi "zategovanja pasu" tudi prenehal varčevati. Ali je to res primerna poteza?

Aleksandra Brdar TurkO tem, kdaj in kako pričeti varčevati, smo v Naložbenem pregledu NLB Skladi že pisali v preteklosti. Svetovali smo vam čimprejšnji začetek varčevanja in izbiro rednega mesečnega postopnega varčevanja v obliki varčevalnega načrta, ki vam omogoča plemenitenje prihrankov, čeprav ti navidezno niso veliki, saj lahko varčujete že zgolj s 40 evri mesečno. Disciplina pri varčevanju se splača, saj obrestnoobrestni račun dela namesto vas in iz malega raste veliko, z varčevalnimi načrti NLB Skladi pa lahko izkoristite tudi visoke popuste pri vstopnih stroških. Povedali smo vam tudi, da je resnica ravno nasprotna od predsodka - čas recesije praviloma prinaša nadpovprečne donosnosti.

Kupuj poceni, drago prodajaj

Znano reklo, ki so ga poznali in s pridom uporabljali že beneški trgovci, da je treba kupovati poceni in prodajati drago, sicer drži, vendar je precej težko uresničljivo, če na zalogi nimate kupčka denarja, ki bi ga investirali, ali če nimate čarobne krogle, ki bi vam povedala, kdaj je pravi trenutek za to, da boste naložbo kupili poceni. "Tempiranje trga", tj. pravočasen vstop na trg in umik z njega, je namreč bolj kot finančna znanost umetnost, pomešana z veliko mero srečne izbire. Nihajnost trgov je namreč nepredvidljiva in nevarna igra, še posebej, če se pri tem igramo s svojimi prihranki za starost, za otroke ali za pomembno investicijo (npr. obnovo ali nakup hiše oziroma stanovanja).

S postopnim varčevanjem z razdelitvijo vplačil na različna obdobja se po eni strani izognemo tveganju, da bi vse prihranke naložili ravno v času, ko so cene delnic na najvišjih ravneh, po drugi strani pa si zagotovimo možnost, da bomo nekaj prihrankov naložili takrat, ko bodo naložbe najcenejše. Če vlagamo fiksen znesek, lahko v času borznih padcev za enak naloženi znesek pridobimo več naložb kot v času, ko so cene teh naložb višje. Tak način varčevanja nam omogoča doseganje učinka povprečne nabavne cene ali povprečnega stroška (angl. dollar cost averaging) in zniža tveganje nepravega trenutka vstopa na trg.

Primeri različnih načinov postopnega varčevanja

Varčevalni načrt

Varčevalni načrti krovnega sklada NLB Skladi so tudi odličen način za znižanje stroškov varčevanja v vzajemnih skladih, saj omogočajo, da z majhnimi rednimi mesečnimi vložki dosegamo popuste pri vstopnih stroških, ki bi jih dosegli z bistveno večjimi enkratnimi vplačili - od 50 odstotkov naprej! Izbirate lahko med Varčevalnim načrtom, ki je primernejši za večje zneske in daljša obdobja varčevanja, ter Varčevalnim načrtom +, ki je prava izbira za manjše zneske in krajša obdobja varčevanja. Psihologija igra pri vlaganju zelo pomembno vlogo. Izguba vrednosti prihrankov nas namreč prizadene bolj, kot če v času rasti borznih tečajev varčujemo postopno in zaradi tega morda zamudimo najcenejši trenutek za vstop na trg z enkratnim vložkom. Ko bodo borzni tečaji rasli, bomo namreč zadovoljni, tudi če bodo naši prihranki rasli nekoliko počasneje, kot bi v primeru, da bi na trg vstopili v trenutku najcenejše ponudbe, saj bomo kljub temu dosegali pozitivno donosnost naloženega premoženja. Po drugi strani pa bo psihološki učinek izgube vrednosti postopno privarčevanih sredstev v času padcev borznih tečajev nekoliko omiljen z zavedanjem, da bomo z naslednjimi nekaj vplačili izkoristili možnost poceni nakupa novih naložb.

Ker torej ne vemo natančno, kdaj se splača vložiti, in ker kot finančni strokovnjaki svetujemo, da je treba začeti čim prej, smo preverili, kakšen je bil učinek finančne krize na varčevalca, ki je varčeval postopno in svoje varčevalne navade ohranil tudi v času finančne krize.

Andrej se je v začetku januarja 2008, še pred krizo, odločil za sklenitev varčevalnega načrta, po katerem je v vzajemni sklad NLB Skladi - Dinamični delniški po začetnem vplačilu 500 evrov in poravnavi vstopnih stroškov mesečno vplačeval po 50 evrov. Marca 2009 je bila enota premoženja vzajemnega sklada vredna le še pol toliko kot ob začetku varčevanja, po rasti v naslednjih nekaj mesecih pa je spet upadla v avgustu 2011. Andrej je vseskozi vztrajal pri mesečnem vplačevanju in ob zadnjem vplačilu sredi februarja 2012 je v sklad vplačal skupaj nekaj manj kot 2.850 evrov (brez upoštevanja plačanih stroškov).

Če bi Andrej celotni znesek 2.850 evrov vložil v začetku leta 2008, bi konec februarja 2012 njegovo premoženje znašalo skoraj natančno toliko, kolikor je znašalo njegovo vplačilo. Zaslužek bi bil ničeln, upoštevaje plačane vstopne stroške pa celo negativen. S postopnim varčevanjem pa je Andrej nevede in brez posebnega truda izkoristil priložnost vlaganja v delnice v času, ko so bile te najcenejše, in njegova privarčevana sredstva so bila februarja 2012 vredna 3.367 EUR, kar predstavlja kar 18 odstotno donosnost.

Postopno varčevanje v času finančne krize

Osnovna načela nalaganja premoženja veljajo tudi v času finančne krize

  • 1. Ne delajmo panike. Če porabimo manj, kot zaslužimo, preostanek naložimo in naj denar dela za nas. Obenem pa vedno pričakujmo nepričakovano.
  • 2. Ne poskušajmo "tempirati" trga. 
    Nihajnost trgov je nepredvidljiva, s stalnim varčevanjem pa omilimo učinke borznih padcev in izkoristimo možnost poceni nalaganja.
  • 3. Razpršimo premoženje. 
    Izbira pravega trenutka za nalaganje je enako težka kot izbira ene same naložbene možnosti, zato zmanjšajmo tveganje in premoženje naložimo v več različnih naložb v skladu s svojimi naložbenimi cilji.

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.