Skip to main content

Peta obletnica viška evforije

Vodnik za boljše investiranje | Št. 17, oktober 2012 | 01. 10. 2012

31. 8. 2007 je bil dan, ko je slovenski borzni indeks dosegel svojo najvišjo vrednost (12.242,01) in s tem končal izjemno obdobje rasti, ko je v le treh letih pred tem dosegel 155,23-odstotno donosnost oziroma v povprečju skoraj 37 odstotkov letno. Od tistega trenutka dalje je v naslednjih petih letih slovenski borzni indeks (kombinacija donosnosti SBI20, ki se je prenehal izračunavati, in SBITOP) izgubil 83,19 odstotka, kar je tudi zgodovinsko redko viden padec.

Kaj se je zgodilo? Je bil tolikšen padec utemeljen? Kdaj bomo spet nazaj pri takratnih cenah delnic? Ko opazimo takšne padce, je odgovor na vsa tri vprašanja precej jasen in zanj ne potrebujemo poglobljenih analiz. 

Kaj se je zgodilo? Na srečo lahko odpišemo "zunanjega sovražnika", saj je denimo do vrha slovenske dobesedno pravljice prišlo približno leto dni pred zlomom Lehman Brothersa. Ker tujci nikoli niso bili ključni lastnik slovenskih delnic, je edini odgovor nekajletna kolektivna evforija slovenskih vlagateljev v kombinaciji z nizko likvidnimi borzami in čudnimi lastniki slovenskih družb, ki niso proda(ja)li slovenskih delnic kljub astronomskim vrednotenjem (tega pa niso storili niti po zlomu). Slovenci smo šli tako skozi zelo drago šolo dveh preprostih pravil za investiranje: ne kupuj na podlagi preteklih donosnosti in razprši svoje premoženje. Nobenega razumnega razloga namreč ni, da povprečen slovenski vlagatelj ne bi vložil vsaj 99 odstotkov svojih delniških prihrankov zunaj Slovenije. 

Je bil tolikšen padec utemeljen? Da, vsekakor.  Pričakovanja vlagateljev o donosnosti slovenskih delnic nasploh so bila pred krizo ogromna (relativna vrednotenja so bila skoraj dvakrat višja kot denimo pri grških delnicah). Dodatno so bili padci še posebej  visoki pri slovenskih finančnih in zlasti "holdinških" izdajateljih, ki so posnemali napake pretiranega optimizma slovenskih vlagateljev v delnice in tveganost tega početja povečevali z uporabo finančnega vzvoda.

Kdaj bomo nadoknadili izgube? Čez približno 19 let, če bo donosnost slovenskih delnic približno 10 odstotkov letno; če predvidimo 2-odstotno letno inflacijo v tem obdobju, pa realno ob enaki donosnosti čez približno 23 let. Tudi če bo donosnost slovenskih delnic v naslednjih letih v povprečju zelo visokih 20 odstotkov letno, bo trajalo vsaj do leta 2023, da se vrnemo na nivoje iz leta 2007.

Kaj lahko sklepamo iz tega? Gotovo je sklep, da delnice niso primerna naložba, napačen. Delnice prinašajo visoko donosnost zlasti takrat, ko so nad njimi "vsi" razočarani. Toda to velja za delnice nasploh, ne pa nujno za posamezne kapitalske trge. Nakupi slovenskih delnic morda danes niso več špekulacija, priporočili pa sta še vedno enaki:

- Nikoli ne glej preteklih donosnosti! Odločaj se na osnovi pričakovanj o prihodnosti (to med drugim pomeni, da po eni strani slovenske delnice zaradi izgube 5/6 vrednosti niso smeti, po drugi strani pa tudi nikjer ne piše, da bodo kmalu zrasle nazaj na ravni iz leta 2007).

- Razprši premoženje globalno - tako leta 2007 kot danes in leta 2030 bo veljalo, da je na slovenski trg (oziroma tudi "balkanske") primerno vložiti do 1 odstotek svojih naložb. Če ima kakšen slovenski vlagatelj denimo polovico naložb v slovenskih delnicah, se mora zavedati, da je velik hazarder, torej prevzema veliko tveganja za nič dodatne pričakovane donosnosti.

Drži pa, da bodo nekateri pogumni vlagatelji zelo verjetno v neki bližnji točki v prihodnosti dosegli visoko donosnost z naložbami v slovenske delnice, že zato, ker so te preveč zapostavljene in ker bo pričakovana prodaja  nekaterih državnih naložb zelo verjetno oživila danes speči slovenski delniški trg. Če kdaj, je danes trenutek za nadpovprečno izpostavljenost slovenskim delnicam - denimo do 2 ali 3 odstotkov naložb v delnice.

Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Prospekt krovnega sklada z vkljucenimi pravili upravljanja in dokumenti s kljucnimi podatki za vlagatelje so vlagateljem v slovenskem jeziku dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblašcenih vpisnih mestih NLB in Banke Celje d.d. med njihovim delovnim casom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Kategorije sinteticnega kazalnika tveganj in donosa podskladov krovnega sklada NLB Skladi znašajo: NLB Skladi - Azija delniški 6, NLB Skladi - Dinamicni razviti trgi delniški 6, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 6, NLB Skladi - Globalni delniški 6, NLB Skladi - Globalni uravnoteženi 5, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški 7, NLB Skladi - Naravni viri delniški 7, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 5, NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR 3, NLB Skladi - Razvita Evropa delniški 6, NLB Skladi - Slovenija delniški 6, NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški 6, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški 6, NLB Skladi - Visoko rastoca gospodarstva delniški 6 in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški 6. Pretekli podatki, ki se uporabljajo pri izracunu sinteticnega kazalnika, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila tveganja v prihodnosti. V skladu z dejanskim poslovanjem sklada v prihodnosti se bo ocena tveganja in potencialne donosnosti lahko spremenila. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja. Najvišji vstopni stroški podskladov krovnega sklada NLB Skladi znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški pa 1,00 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bancna storitev in ne prinaša zajamcene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vkljucene v sistem zajamcenih vlog, ki velja za vloge fizicnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih racunih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.