Skip to main content

Zakaj borze rastejo?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 17, oktober 2012 | 01. 10. 2012

Ste opazili rast delniških trgov? Kljub vsesplošnemu precej grenkemu priokusu glede trenutnih razmer v gospodarstvu imamo za vlagatelje, ki imajo svoje premoženje naloženo v delnice, morda presenetljivo odlično poročilo: globalni delniški trgi so v zadnjih mesecih dosegli čedno donosnost.

Vrednost indeksa svetovnih delnic se je v zadnjih dneh povzpela na ravni izpred petih let, ko se je s pokom nepremičninskega balona v ZDA začela finančna kriza.

Kako to, da borze rastejo?

- Vsemogočne centralne banke.
Centralne banke še nikdar niso bile tako dejavne kot danes. In prav njihovi odločni ukrepi so bili v zadnjem obdobju ključni vzvod za rast  delniških naložb. Guverner Evropskecentralne banke Mario Draghi je po korenitih posegih v evropski bančni sistem v začetku leta (3-letna posojila bankam brez omejitev zneskov po izjemno ugodnih pogojih) v drugi polovici letošnjega leta nadaljeval še odločnejši nastop proti dodatnemu zaostrovanju evropske državne dolžniške krize. Njegovo prepričanje, da bo storil vse "kar koli bo potrebno", da bi se evroobmočje rešilo spon  dolžniške krize, in da je evro nepovraten, je marsikateremu prestrašenemu vlagatelju vlilo novo upanje. Tudi s strani ameriške centralne banke so v zadnjih tednih prišle napovedi o obsežnem zagotavljanju likvidnosti za zagon ameriškega gospodarstva. Ameriška centralna banka  (FED) bo namreč nadaljevala in še okrepila likvidnostne injekcije v gospodarstvo. Napovedani mesečni odkupi hipotekarnih posojil v višini 40 milijard ameriških dolarjev pomenijo doslej nikoli videni obseg ekspanzivne monetarne politike in prenos tveganja iz zasebnikov na državo.

Kaže, da bo moto letošnjega leta "Hvala za sodelovanje, centralne banke!

- Postopna umiritev razmer v Evropi.
Čeprav so evropski politiki težave evroobmočja sprva reševali precej počasi, se zdi, da se sedaj tempo stopnjuje. Tako je bil pred slabim mesecem dni z nemške strani vendarle potrjen stalni reševalni mehanizem ESM, ki bo zagotavljal finančno pomoč evrskim državam v  težavah, poleg tega pa bo lahko tudi neposredno sodeloval pri dokapitalizacijah bank in tudi odkupoval obveznice prezadolženih evrskih držav. Finančni trgi so ukrep pozdravili z znižanjem zahtevanih donosnosti na obveznice prezadolženih evropskih  držav in rastjo delniških trgov.

- Potrebne so strukturne prilagoditve. 
Ukrepi centralnih bank so letos blagodejno vplivali na kapitalske trge, saj mirijo negotovo situacijo. Kljub temu so omejeni ukrepi le kupovanje časa za izhod iz težavne situacije v svetu in ne zdravilo za nastale težave. Za rast investicij, dvig konkurenčnosti, zmanjšanje brezposelnosti in  zadolženosti držav so potrebne strukturne prilagoditve gospodarstev, ki se v veliki meri že odvijajo v najtežavnejših evropskih državah, in sicer z reformami pokojninskega  sistema in trga dela, kar ima za posledico večjo konkurenčnost gospodarstva.

- Gospodarske razmere v svetu se postopno stabilizirajo.
Tudi gospodarski kazalniki v svetu so se v zadnjih mesecih nekoliko umirili in ponekod celo presegli pričakovanja. V ZDA so se močno izboljšali predvsem podatki z nepremičninskega trga, medtem ko trg dela vsaj  stagnira. Tudi recesija v nekaterih evropskih državah zaradi strukturnih reform ne bo trajala večno, ampak se bo v ne preveč oddaljeni prihodnosti verjetno obrnila v močno rast.

Gibanje vrednosti svetovnih delnic v EUR

Pričakovani kazalniki vrednotenja  po posameznih geografskih kategorijah

Pricakovalni kazalnik vrednotenja po posameznih geografskih kategorijah

Vir: Bloomberg
* S kazalnikom P/E merimo, koliko evrov so vlagatelji pripravljeni plačati za evro dobička družbe.
Nižji ko je kazalnik P/E, ugodnejša je naložba. Povprečni dolgoročni kazalnik P/E znaša nekje med 15 in 17.


- Mešani dobički in zmerna vrednotenja delnic.
Letna rast dobičkov družb po svetu bo po do sedaj znanih podatkih letos šibka, že v naslednjem letu pa lahko pričakujemo izboljšanje. Ne glede na to so marže in dobički marsikje v svetu, razen v Evropi, kljub stagniranju prodaje rekordni na račun višje produktivnosti. Na splošno gibanje  borz odraža spremembo v pričakovanih dobičkih, se pravi predvsem razmerje med pričakovanimi in dejanskimi dobički. V zadnjem četrtletju več kot polovica azijskih in evropskih družb ni dosegla  pričakovanj glede dobička, medtem ko je kar več kot 70 odstotkov ameriških družb premagalo pričakovane dobičke v četrtletju. Vrednotenja naložb v delnice v primerjavi z dolgoročnim povprečjem ostajajo zmerna, pri čemer velja posebej izpostaviti delnice evropskih težavnih držav, pri katerih so po naši oceni v vrednotenja vključeni zelo skrajni scenariji razpleta evropske  dolžniške krize. Relativno ugodne so tudi delnice kitajskih družb, kar je po naši oceni odraz povečanega tveganja glede prihodnje rasti dobičkov zaradi pričakovane nižje stopnje gospodarske rasti v tej državi.

Bodo borze rasle tudi v prihodnje?

V prihajajočih mesecih se bodo delniški trgi osredotočali predvsem na razpletanje dolžniške situacije v Evropi, ki trdnost naših živcev preizkuša že zadnji dve leti. Pomembno vlogo za delniške trge bo igrala predvsem stopnja gospodarskega okrevanja, pri čemer je treba upoštevati naslednje:

- Nizka pričakovanja glede stanja gospodarstva lahko pomenijo veliko verjetnost pozitivnih presenečenj:glede na črnogleda pričakovanja vlagateljev v zvezi s prihodnjimi objavami podatkov o gospodarskem stanju v svetu obstaja precejšnja verjetnost, da bodo dejanski poslovni rezultati  boljši od pričakovanj, kar bi sprožilo pozitivno presenečenje in dodatno dvignilo cene delnic.

- Nadaljnji vpliv centralnih bank: čeprav so do sedaj napovedani ukrepi centralnih bank že v veliki meri vgrajeni v cene delnic, bi dodatni ekspanzivni ukrepi monetarne politike lahko spodbudili delniške tečaje. Na drugi strani ti ukrepi lahko pomenijo tveganje, da bodo cene varnih naložb  ob koncu monetarnih spodbud močno upadle, kar dodatno podpira naložbe v kar koli drugega.

- Negotovosti ostajajo: v Evropi še vedno ostaja tveganje dodatnih zapletov pri izplačevanju pomoči evropskim državam, ki so zaprosile za pomoč, če se zaveze ne bi izpolnjevale. Poleg tega se med težavne države lahko uvrsti še kakšna nova predstavnica, ki ni dovolj resno začela izvajanje strukturnih reform, ali se zatakne pri nadaljnjih pogajanjih evropskih politikov. Drugod po svetu ključno tveganje ostaja predvsem manjšanje gospodarske aktivnosti, ki pa je trenutno zajezeno z visoko likvidnostjo.

V naslednjem letu lahko na osnovi zapisanega, če ne bo dodatnih nepričakovanih negativnih dogodkov, pričakujemo zmerno rast delnic in ohranitev znosnih obrestnih mer na državni dolg težavnih evrskih držav. Kaže, da bo moto letošnjega leta "Hvala za sodelovanje, centralne banke!", saj so te s svojimi ukrepi v letošnjem letu pomirile razgrete strasti na kapitalskih trgih.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.