Skip to main content

Napakam pri naložbah se lahko izognemo - 12 zlatih nasvetov (2. del)

Vodnik za boljše investiranje | Št. 3, junij 2007 | 01. 06. 2007

Vsak kolikor toliko usposobljen finančni svetovalec bo poudaril, da so delnice dolgoročna naložba (praviloma za dobo desetih let in več, kot zelo strogi minimum pa za dobo petih let), ki zahteva tudi nekaj potrpežljivosti, ko kakšno obdobje na borzah ne poteka, kot smo si zamislili.

7 Pohlep, kratkoročnost in nestrpnost

Vsak kolikor toliko usposobljen finančni svetovalec bo poudaril, da so delnice dolgoročna naložba (praviloma za dobo desetih let in več, kot zelo strogi minimum pa za dobo petih let), ki zahteva tudi nekaj potrpežljivosti, ko kakšno obdobje na borzah ne poteka, kot smo si zamislili.Precej investitorjev naložbe v delnice vidi kot kratkoročni poligon do hitrega bogastva. Seveda vsakdo želi doseči čim več v čim krajšem času, vendar pa to za nekoga, ki v delnice naloži pomemben del večjih prihrankov, ni pravo vodilo za investiranje. Kdor bo hotel na borzi hitro obogateti, bo izrazito tvegal, ob prvi smoli pa bo puško kmalu zalučal v koruzo. Je pričakovana realna donosnost povprečno tvegane delnice v svetu v višini približno petih, šestih odstotkov letno premajhna spodbuda za varčevanje v delnicah? Pri varčevanju za dobo dvanajstih let lahko pričakujemo, da bomo realno glavnico v tem primeru ob zmernem tveganju podvojili in glede na varčevanje v depozitih, recimo, prejemali realno skoraj dvakrat višjo pokojnino. To res ni dovolj in moramo prevzemati zelo visoko tveganje na kratki rok?

8 Nerazumevanje naložbenega tveganja

Vse naložbe vsebujejo naložbeno tveganje, nekatere več, nekatere manj. Naložbeno tveganje je v osnovi koristno, saj lahko bolj tvegane naložbe le zaradi tega tveganja prinesejo višjo donosnost od manj tveganih. Donosnost je le nagrada za prevzemanje tveganja. To je tudi logično, saj v bančne depozite nihče racionalen ne bi nalagal prihrankov, če bi bile višje donosne delnice enako tvegane kot bančni depozit.Vlagatelji, ki se o naložbi odločajo pretežno na osnovi visoke pretekle donosnosti ali v lepih časih na borzah, na naložbeno tveganje radi pozabijo, potem pa so presenečeni, ko tečaji močno padejo. Povsem po nepotrebnem, saj je naložbeno tveganje prisotno ves čas, visoko donosno pa je na vsaj zmerno racionalnih finančnih trgih lahko samo tisto, kar je visoko tvegano. Tveganje najlažje razumemo, če ga vidimo grafično prikazano v dovolj dolgem reprezentativnem obdobju (torej ne le v času rasti, temveč tudi v času padcev).

So investitorji v delnice na "vročih trgih" videli tveganje v letu pred sesutjem trgov? Verjetno ne, saj so tečaji delnic v letu pred začetkom kriz močno porasli, največ naložb pa so izvedli tik pred krizami.
So investitorji v delnice na "vročih trgih" videli tveganje v letu pred sesutjem trgov?  

9 Precenjevanje profesionalnih upravljavcev

Seveda pri nas in v svetu obstajajo boljši in slabši upravljavci premoženja. Vendar pa investitorji pomen upravljavca radi precenijo. Lahko, da se celo zavedajo tveganosti naložbe, a verjamejo, da jih lahko dober upravljavec obvaruje pred izgubo, ko na trgu ne bodo več le "rožice cvetele", kar pa je iluzija. Izrazito bolj kot od sposobnosti upravljavca je donosnost vzajemnega sklada ali naložbenega portfelja odvisna od naložbene politike ali segmenta, v katerega vzajemni sklad nalaga. Ko bodo tečaji evropskih delnic močno padli, bodo močno negativno donosni tudi praktično vsi vzajemni skladi, ki nalagajo v evropske delnice. Nekateri sicer bolj, drugi manj (kar ni nepomembno), a verjetno vsi močno, vsaj dosedanja praksa (tudi pri nas) tako jasno kaže. Strokovnost upravljavca je na dolgi rok zelo pomembna, na kratki rok pa pomeni zelo malo. Prekomerno zaupanje v upravljavca lahko vodi v prevzemanje prekomernega kratkoročnega tveganja.

10 Ekstremi namesto povprečja

Praksa in temeljna teorija investiranja, ki je utemeljena na delu Nobelovega nagrajenca Markowitza, jasno kažeta, da je za investitorje najbolje, da premoženje močno razpršijo. To pomeni, da so za večino investitorjev najustreznejši "dolgočasni povprečni vzajemni skladi". Denimo tisti, ki so dobro razpršeni v svetovnem ali vsaj v evropskem merilu na delnice izdajateljev iz velikega števila raznolikih gospodarskih panog (lahko tudi ustrezna kombinacija več nekoliko ožje usmerjenih skladov). S takšnimi naložbami namreč investitor naložbeno tveganje močno zmanjša, ne da bi zato zmanjšal pričakovano donosnost naložbe. Čeprav na Wall Streetu radi pravijo, da "je razpršitev edino zastonj kosilo za investitorja", se o teh vzajemnih skladih kaj dosti ne piše, saj zlasti na kratki rok že po definiciji ne morejo biti pri vrhu lestvic donosnosti. Možnosti za vrh v nekem obdobju imajo namreč le ozko specializirani in dokaj slabo razpršeni vzajemni skladi. Dolgočasni dobro razpršeni vzajemni skladi so najbolj primerni za temeljni portfelj vlagatelja, "eksotika" pa naj služi le kot začimba h glavni jedi.

11 "Slabše ne more biti"

Vprašanje: Koliko lahko pade tečaj delnice po tem, ko je že padel za 90 odstotkov? Odgovor: Za dodatnih 100 odstotkov. To je posledica enostavne zakonitosti aritmetike. Po visokem padcu tečajev se je s podvajanjem vložka opekel že marsikateri, tudi profesionalni investitor. Deloma zato, ker je verjel, da je večina padca že mimo in da lahko tečaj le še raste, deloma pa zato, ker ga je po izgubi zajela panika in je s podvajanjem vložka želel izgubo odpraviti. Marsikdo, ki je vložke podvajal po večjih padcih tečajev, je na borzi že zapravil pomemben del premoženja. Vam zveni podobno zgodbam iz igralnic?


12 Zavzeto sledenje vročim zgodbam v medijih

Borzni dogodki so za medije odlična kost za glodanje, saj se na borzah vsak dan zgodi kaj "zelo pomembnega". Mediji se seveda tudi pri pokrivanju borznih dogodkov trudijo biti objektivni, a problem je, ker radi pretiravajo in poenostavljajo. Če pretiravajo pri izboru miss športa ali pri poročanju o pretepu v vaški gostilni, posebne škode ne more biti, za finančne posle pa to ne drži. Tudi mediji se morajo za svoj vsakdanji kruh močno boriti. S pisanjem o ekstremnih poražencih in ekstremnih zmagovalcih ter s strmimi grafikoni v črnih ali čudovitih časih na borzah si bodo povišali branost. Ker v lepih časih medije še posebej radi krasijo tudi oglasi ponudnikov vročih naložb, je bralec le še korak do izbora hazarderske naložbe, v slabih časih pa vlagatelj toliko težje vztraja. Bi vas bolj pritegnil naslov članka "Manjša korekcija po večji rasti" ali "Nas čaka borzni zlom?".

Pot do uspešnega investiranja v delnice (2. del): 

8. Delnice so dolgoročna naložba, ki terja več samodiscipline in potrpljenja kot pa znanja. 
9. Zavedajte se, da naložbeno tveganje v obdobjih, ko borzni tečaji rastejo, ni kaj dosti drugačno kot v obdobjih, ko tečaji padajo. 
10. Upravljavci vzajemnih skladov niso vsemogočni guruji in vas pred padci tečajev delnic na borznih trgih ali v gospodarskih panogah, kamor nalagajo svoja sredstva, ne morejo zaščititi. Sposobnost upravljavca lahko pride do izraza šele na daljši rok. 
11. Optimalne rezultate pri investiranju boste na dolgi rok najlažje dosegli z dolgočasnimi dobro razpršenimi splošnimi vzajemnimi skladi oziroma naložbami. 
12. Če tečaji porastejo za 50 odstotkov, to praviloma ni dober razlog za nakup, prav tako kot ni dober razlog za nakup, če tečaji padejo za 50 odstotkov. Med donosnostmi delnic v dveh zaporednih časovnih obdobjih ni praktično nobene povezave. 
13. Preveč vneto spremljanje tekočih borznih dogodkov v medijih in izjav ter napovedi analitikov v javnosti običajno investitorjem bolj škodi, kot koristi. Pozornost raje usmerite na tiste dragocene vire, ki vas poučijo o temeljnih strateških vidikih investiranja, drugo pa jemljite bolj kot del vsakdanje folklore.

Naložbe v delnice in delniške vzajemne sklade so odlična pot za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev pod pogojem, da se pri investiranju izognete nekaj ključnim napakam. V nasprotnem primeru boste s prihranki igrali poker, ki pa ga, razen če vam to ni v posebno veselje, odsvetujemo. Med lovci na ekstremne kratkoročne donose bodo vedno tisti, ki bodo uspeli (o teh se bo govorilo), in tisti, ki bodo izgubili (ti bodo zgodbo zadržali zase), vprašanje pa je, ali smo pomembno premoženje pripravljeni staviti na kocko tudi mi.

Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija in NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljajo na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Banka Celje d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., in NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada morajo osebe, ki tržijo in prodajajo investicijske kupone vzajemnih skladov vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Dokumenti vzajemnih skladov ter druga gradiva, podatki in informacije o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke, Banke Celje, NLB Banke Domžale, NLB Koroške banke in NLB Banke Zasavje med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni vzajemni sklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov vzajemnega sklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega vzajemnega sklada. Najvišji vstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija in NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic 1,50 % vrednosti investicijskega kupona, NLB Skladi - Kombinirani sklad in NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope pa 2,25 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija in NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški znašajo 1,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in Nova Ljubljanska banka ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Nova Ljubljanska banka in družba NLB Skladi sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma Nove Ljubljanske banke sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bilo razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.

mag. Robert Kleindienst, predsednik uprave, NLB Skladi, d.o.o.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.