Skip to main content

Višji davki, večje breme?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 18, maj 2013 | 31. 05. 2013

Z začetkom letošnjega leta se je v okviru novega Zakona o dohodnini med drugim nekoliko spremenila lestvica obdavčitve dohodka iz kapitala. V prispevku bomo opisali vpliv sprememb na imetnike vrednostnih papirjev in namignili, kaj lahko storimo, da višji davki ne postanejo dodatno breme.

Ob odsvojitvi vrednostnih papirjev v prvih petih letih od njihove pridobitve se dohodnina1 po novem plača od dohodka iz kapitala po 25-odstotni davčni stopnji. Za primerjavo: do konca lanskega leta je ta davčna stopnja za dohodek iz kapitala znašala 20 odstotkov. Druge davčne stopnje z novim dohodninskim zakonom ostajajo nespremenjene (tabela 1). Davek pa se še vedno plača samo v primeru doseženega kapitalskega dobička, torej če je prodajna vrednost višja od nakupne.

Davčna optimizacija je eden izmed pomembnih virov doseganja donosnosti, zato naj je vlagatelj pri oblikovanju naložbene strategije nikakor ne zanemari. Prav varčevanje v krovnem skladu je danes ena redkih možnosti, ko se lahko ob veliki fleksibilnosti privarčevanih sredstev zaradi možnih prehodov med podskladi krovnega sklada izognemo višji obdavčitvi dohodka iz kapitala. Ključno sporočilo pa je, da se za večino vlagateljev pri varčevanju v vzajemnem skladu po novem davčno ni nič spremenilo, kar pa ne velja za neposredne nakupe portfeljev delnic in obveznic ter za naložbe v depozite, pri katerih se je obdavčitev za skoraj vse davčne zavezance opazno povišala.

Kako je lahko dvig davčne stopnje dobra novica za vlagatelje v vzajemne sklade?
Višja davčna stopnja v ospredje postavi pomembne davčne prednosti krovnega sklada v primerjavi z neposrednimi nakupi vrednostnih papirjev, kar lahko na kratko orišemo z dvema praktičnima primeroma.

1. Obdavčitev kuponskih obresti pri naložbah v obveznice: Ob neposrednem nakupu obveznice se na kuponske obresti obračuna 25-odstotni davek, pri imetništvu enot obvezniškega podsklada pa se vlagatelj lahko temu davku deloma ali kar v celoti izogne. Kako? Poglejmo si primer bratov Aleša in Branka, vsak je podedoval 50.000 evrov.

Aleš varčuje v podskladu NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR, Branko pa se je odločil za neposredni nakup obveznice. Predpostavimo, da obe naložbi letno izplačata 5 odstotkov kuponskih obresti. Branko na izplačane obresti letno plača 25-odstotni davek, pri Aleševi naložbi v podsklad NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR pa pride do »odloga plačila davka«, kar pomeni, da se davek na izplačane obresti ne obračuna letno, temveč šele ob izstopu iz krovnega sklada, kar v primeru obdobja varčevanja, daljšega od petih let, pomeni obdavčitev po nižji stopnji, hkrati pa reinvesticijo donosov pred davki. Kot kaže tabela 2, Aleš s petletnim varčevanjem plača skupno precej nižji davek kot Branko.

Stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala

Vir: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/06, s spremembami in dopolnitvami, 132. člen.

2. Odlog ugotavljanja davčne obveznosti v primeru prehodov med podskladi krovnega sklada: Odlog ugotavljanja davčne obveznosti pomeni, da se davek na kapitalski dobiček plača šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada. To je zelo pomembno v primerih, ko med varčevanjem posameznik želi prilagoditi svojo strukturo naložb. Imetnik enot premoženja podsklada krovnega sklada lahko to naredi z neobdavčenim prehodom med podskladi, davek na dohodek od kapitala pa plača šele po koncu varčevanja. Pri neposrednem imetništvu vrednostnih papirjev pa mora imetnik davek plačati ob vsaki prodaji, če je le ustvaril kapitalski dobiček. Poglejmo si še primer prijateljic Ane in Barbare, ki sta privarčevali vsaka po 25.000 evrov.

Ana varčuje v podskladu NLB Skladi - Globalni delniški, Barbara je s privarčevanim zneskom kupila nekaj delnic po lastnem izboru. Po štirih letih varčevanja se obe dekleti odločita, da nameravata v kratkem (v dveh do štirih letih) kupiti prvo nepremičnino. Zaradi približevanja varčevalnega cilja želita svoj privarčevani znesek naložiti v manj nihajne naložbe. Barbara prilagodi svojo strukturo naložb tako, da odproda delnice in na dohodek iz kapitala plača 25-odstotni davek. Privarčevani znesek naloži v obveznice, ki jih nato po dveh letih odproda, in na prejete obresti plačuje 25-odstotni davek. Ana varčuje v krovnem skladu, zato lahko svoja sredstva prenese v podsklad NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR in tako tveganost svoje naložbe brez dodatnih stroškov ali davkov uskladi s svojimi novimi varčevalnimi cilji. Po dveh letih so ob izplačilu enot premoženja Anin celoten doseženi kapitalski dobiček in prejete obresti (po šestih letih imetništva) obdavčeni le po 15-odstotni davčni stopnji. Ustvarjen donos je več kot 10 % višji.

Primer prihranka zaradi manj plačanega davka na dohodek iz kapitala2

* od dohodka iz kuponskih obresti. Vir: lastni prikaz.

1 Zakon o dohodnini (ZDoh-2).
2. Zaradi poenostavitve predstavljeni primer upošteva samo donosnost iz naslova kuponske obrestne mere, ne upošteva pa stroškov transakcij, vstopnih stroškov, časovne vrednosti denarja in kapitalskih donosnosti.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.