Skip to main content

Zakaj "zmagovalnih" skladov niso priporočili že pred enim letom?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 4, september 2007 | 01. 09. 2007

S Krunom Abramovičem, članom uprave družbe NLB Skladi, smo se pogovarjali o nekaterih ključnih vprašanjih investiranja in rezultatih vzajemnih skladov NLB Skladi. Kruno je kot profesionalni upravljavec na začetku tega desetletja uspešno prebrodil tudi največjo krizo, ki je svetovne kapitalske trge zajela v zadnjih desetletjih, zato mu kaže prisluhniti.

Katera delnica bo najdonosnejša naslednje leto?

Verjetno kakšna, za katero še nisva slišala ne jaz ne vi. Iskanje zmagovalne delnice je ravno nasprotno bistvu varčevanja v delnicah, namreč preudarni razpršitvi tveganj.

Kakšna vprašanja naj potem raje postavi vlagatelj?

Vlagatelj naj najprej ugotovi, kakšna raven tveganja je zanj najprimernejša, pri čemer naj upošteva tudi, da zgolj nizko tveganje ni edino merilo, saj so zelo nizko tvegane naložbe običajno zelo nizko donosne. Ključno je torej maksimiziranje pričakovane donosnosti pri za vlagatelja sprejemljivi ravni naložbenega tveganja.

Vsaj naložba v Malezijo je manj tvegana kot naložba v pomemben del evropskih držav, medtem ko balkanski trgi kot celota niso niti približno tako razviti in likvidni kot kapitalska trga v Egiptu in Bangladešu.

Družba NLB Skladi se po le dobrih treh letih poslovanja že uvršča med največje družbe za upravljanje v Sloveniji, obseg sredstev njenih vlagateljev pa se hitro bliža polovici milijarde evrov. So k temu pripomogli tudi vaši rezultati na področju upravljanja?

Prav gotovo. Na začetku bi se sicer predvsem rad zahvalil vlagateljem, ki so nam zaupali že od samega začetka, ko še nismo mogli pokazati rezultatov. V nadaljnjih letih se je pokazalo, da so se strokovna izhodišča, ki smo jih ves čas komunicirali tako preko pooblaščenih komercialistov Skupine NLB kakor tudi v javnih in trženjskih gradivih, izkazala za pravilna. Rezultati namreč kažejo, da ne le, da so donosnosti naših vzajemnih skladov višje od primerljivih skladov konkurence, ampak je bila višja donosnost dosežena ob nižji ravni naložbenega tveganja.

Kje so viri vašega uspeha v močni mednarodni konkurenci?

Izjemno pomemben dejavnik pri nalaganju sredstev je gotovo sreča, saj ni dovolj le, da najdeš perspektivno naložbo, ampak mora v obdobju, ko je sklad imetnik določenega vrednostnega papirja, to ugotoviti tudi večina drugih vlagateljev na trgu. Vendar je sreča prehodna, medtem ko ima trajni učinek zlasti naš pristop k nalaganju, pri katerem aktivno zavzemamo pomembne pozicije v posameznih perspektivnih naložbah, a z dokaj dolgim časovnim horizontom, tako da se na ta način izognemo pretiranemu "obračanju" naložb, s katerim so povezani znatni stroški, ki bremenijo nikogar drugega kot vlagatelje.

Katere so najpogostejše napake vlagateljev, ko ocenjujejo rezultate posameznih vzajemnih skladov?

Predvsem dajejo pretiran poudarek doseženi donosnosti v preteklosti, ki je precej slab napovedovalec donosnosti vnaprej, v Sloveniji pa se še posebej radi nekritično primerjajo vzajemni skladi s povsem različnimi naložbenimi politikami. Tudi če so imena nekaterih vzajemnih skladov zelo podobna, to še ne pomeni, da gre za podobne vzajemne sklade, njihovo naložbeno politiko in naložbe je potrebno podrobneje pogledati. Ne nazadnje pa velja omeniti še pretiravanje medijev, ki prepogosto iščejo "vroče" zgodbe, saj delitve na zmagovalce in poražence v kratkih tabelah pritegnejo veliko bolj kot dolgočasne, a vsebinsko pravilne statistične analize.

Kaj bi priporočili vlagateljem, ki vneto prebirajo nekritična rangiranja vzajemnih skladov po donosnosti v medijih?

Najprej naj se vprašajo, zakaj mediji zmagovalnih skladov zadnjega leta niso priporočili že pred enim letom. Na splošno pa osebe, ki ne poznajo finančne teorije in prakse, težko verjamejo, da v tem poslu povezanosti med preteklimi in prihodnjimi rezultati posameznih skladov praktično ni.

Je industrija vzajemnih skladov pri nas in po svetu "poštena" do vlagateljev?

Na neki način da, saj gre za eno izmed najbolj transparentnih panog v svetu, kjer lahko skoraj z gotovostjo zaupaš objavljenim podatkom, kar celo znotraj finančnega sektorja ni vselej pravilo. Tudi zlorab na področju vzajemnih skladov je bilo v zadnjih desetletjih glede na obseg te industrije v svetu izredno malo, saj je ta industrija močno regulirana. Po drugi strani pa je zaradi obilice podatkov zelo malo zares koristnih informacij, oziroma bolje povedano, vsak ponudnik lahko najde in na veliki zvon obesi podatek, ki nakazuje to, da je boljši od konkurence, industrija pa promovira predvsem tisto, kar lahko proda, ne pa tisto, kar je za vlagatelje koristno.

Donosnosti na kapitalskih trgih so težko napovedljive, pa vendarle ste v industriji investicijskih skladov plačani tudi za napovedovanje. Delniške naložbe na katerih geografskih področjih in/ali v katerih gospodarskih panogah bi danes v največji meri priporočili vlagatelju z zmernim profilom tveganja, ki se odloča za naložbo s pet- do desetletnim horizontom investiranja?

Za navedeno obdobje bi zmernemu vlagatelju priporočili zlasti, da nekoliko večji delež naložb usmeri na kapitalske trge razvite Evrope, zlasti na račun trga ZDA (ki sicer predstavlja v osnovi skoraj polovico svetovnega trga). Do trgov v razvoju smo glede na razvite trge dokaj nevtralni, tako da bi v osnovi priporočil, naj zmerni vlagatelji na te trge usmerijo do 10 % svojih delniških naložb.

Kaj pa obveznice in obvezniški skladi? V zadnjih nekaj letih se za vlagatelje niso ravno izkazale kot donosna naložba. Naj jih vlagatelj sploh vključi v svoj portfelj ali naj nanje za nekaj časa raje pozabi?

Obveznice so v času evforične rasti na delniških trgih pogosto prezrte, vendar se njihova polna korist pokaže v obdobjih, ko tečaji delnic stagnirajo ali padajo, saj prinašajo donose v obliki obresti tudi v slabih časih. Govorim seveda o obveznicah visokokakovostnih izdajateljev. Podatki kažejo, da naj vlagatelji, ki so zmerni in varčujejo za obdobje 5 do 10 let, v osnovi izhajajo približno iz razporeditve 60 % delnice : 40 % obveznice, zlasti vlagatelji s krajšo ročnostjo varčevanja in vlagatelji, ki težko sprejemajo možnost izgube, pa naj še v večji meri varčujejo v obveznicah.

Tudi družba NLB Skladi je pred kratkim uvedla "balkanski" vzajemni sklad (NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški). Kako to, da ste se kljub vsem kritičnim pomislekom, ki ste jih predstavniki družbe večkrat izrazili v javnosti, odločili za uvedbo tega vzajemnega sklada?

Trgi zahodnega Balkana, podobno kot slovenski, nudijo dobre možnosti dodatne razpršitve tveganj, saj so nizko povezani z razvitimi kapitalskimi trgi. Pomembno pa je, da naj naložba na to območje pomeni le majhen, največ 5 % delež vseh naložb nekega dinamičnega vlagatelja v vzajemne sklade.

Kateri vlagatelji in v kolikšni meri naj bi takšen vzajemni sklad vključili med svoje naložbe?

Vlagatelji, ki varčujejo za res dolga obdobja in si lahko privoščijo več tveganja, pa še to v omejenem obsegu. Dodatno pa ne priporočamo, da v tem skladu varčujejo za res pomembne cilje, kot so nakup nepremičnine za lastno bivanje ali dodatno pokojninsko varčevanje, saj je tveganje izgube pomembnega dela naložbe zares visoko.

Je bolj tvegana naložba na Balkan (v države bivše Jugoslavije) ali na trge, kot so Malezija, Egipt in Bangladeš?

Vsaj naložba v Malezijo je manj tvegana kot naložba v pomemben del evropskih držav, medtem ko balkanski trgi kot celota niso niti približno tako razviti in likvidni kot kapitalska trga v Egiptu in Bangladešu. Zlasti za portfeljske vlagatelje, kot so vzajemni skladi, so naložbe na balkanske trge zelo tvegane, dodatno zaradi nizke likvidnosti teh trgov in drugih tveganj (vključno s političnim).

Izjemno pomemben dejavnik pri nalaganju sredstev je gotovo sreča, saj ni dovolj le, da najdeš perspektivno naložbo, ampak mora v obdobju, ko je sklad imetnik določenega vrednostnega papirja, to ugotoviti tudi večina drugih vlagateljev na trgu.

Zakaj vlagatelji (tudi po svetu) nadpovprečno velik delež delnic naložijo v domače delnice ali delnice njim bližnjih držav? Je takšno ravnanje racionalno?

Takšno ravnanje ni racionalno. Sledeč ekonomski teoriji bi morali imeti Slovenci v delnicah angleških podjetij enak delež delniških naložb kot Angleži in obratno. Ljudje so nagnjeni k nalaganju v delnice poznanih družb, ki jih tudi bolj intenzivno spremljajo in promovirajo domači mediji in borzni analitiki, vendar če je nekaj razumljivo, še ne pomeni, da je racionalno. To še posebej ni racionalno v primeru, da zaradi tega vlagatelj premoženje premalo razprši.

Kateri je najboljši nasvet, ki ga vlagateljem v vzajemne sklade lahko podaste v enem stavku?

Daljše kot je obdobje, za katero varčujete, večji delež naložb usmerite v delniške vzajemne sklade.

Vi osebno nalagate v vzajemne sklade NLB Skladi?

Seveda.

Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi -Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljajo na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Banka Celje d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., in NLB Banka Zasavje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada morajo osebe, ki tržijo in prodajajo investicijske kupone vzajemnih skladov vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Dokumenti vzajemnih skladov ter druga gradiva, podatki in informacije o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke, Banke Celje, NLB Banke Domžale, NLB Koroške banke in NLB Banke Zasavje med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni vzajemni sklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov vzajemnega sklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega vzajemnega sklada. Narava tveganosti vzajemnega sklada NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški je 10, vzajemnih skladov NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Visoka tehnologija in NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški 9, vzajemnih skladov NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Naravni viri in NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo 8, vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic in NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope 7, vzajemnega sklada NLB Skladi - Kombinirani sklad 5 ter vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic pa 4, pri čemer ocena 1 pomeni zelo nizko tvegano naložbo, ocena 3 nižje tvegano naložbo, ocena 5 srednje tvegano naložbo, ocena 7 višje tvegano naložbo, ocena 10 pa visoko tvegano naložbo. Najvišji vstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic 1,50 % vrednosti investicijskega kupona, NLB Skladi - Kombinirani sklad in NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope pa 2,25 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški vzajemnih skladov NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva, NLB Skladi - Naravni viri, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški znašajo 1,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški vzajemnega sklada NLB Skladi - Sklad obveznic pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in Nova Ljubljanska banka ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Nova Ljubljanska banka in družba NLB Skladi sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in / ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in / ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma Nove Ljubljanske banke sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bilo razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.


Aktualna številka: Št. 4, september 2007

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.