Skip to main content

Kako v enem letu do milijona evrov z nizkim tveganjem?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 5, december 2007 | 05. 12. 2007

Preprosto tako, da v bančne depozite pri bankah, ki so v dobrem finančnem položaju, danes vložimo slabih 970 tisoč evrov in jih vežemo za eno leto.

Prosim, ne zamerite mi te neslane šale, a ob instant receptih za uspešne naložbe, ki jih je pri nas čedalje več, se občasnemu cinizmu ne morem izogniti. Marsikdo s prodajo poceni zgodb in mitov dobro služi. Milijon evrov boste skoraj iz nič ustvarili bistveno hitreje, če boste prodajali s pomočjo mitov, kot če boste kupovali na njihovi osnovi. V časih borzne evforije odprite zasebno prakso, se opremite s strmimi grafikoni, ki kažejo pretekle donosnosti, in nepoučenim vlagateljem prodajajte pravljice o preprostih borznih zaslužkih. Če imate dobre komunikacijske veščine, potem je uspeh zagotovljen. Začnete lahko z zgodbo o kitajskih delnicah. Vlagateljem boste povedali in pokazali, da so tečaji kitajskih delnic v zadnjih petih letih prinesli 400-odstotno donosnost (indeks MSCI China). Tveganje? "Dajte no, saj Kitajska je perspektivna, o tem vendar vsi pišejo!" Seveda boste zamolčali, da so kljub tej rasti cene kitajskih delnic v času od konca leta 1993 do konca oktobra letos padle za 40 odstotkov (do konca oktobra 2002 celo za 90 %). Prav tako vlagateljem ne boste povedali, da med gospodarsko rastjo in donosnostjo delnic na trgih v razvoju ni jasne povezave (glej na primer: Jeremy Siegel, Future for Investors, 2005).

So vaše stranke za kitajsko zgodbo preveč previdne? Nič hudega, "imamo tudi zlato". Opremili se boste z zgodbo, da naložba v zlato predstavlja odlično zaščito za hude čase, povrhu vsega pa je še zelo donosna. V zadnjih nekaj letih je res bila, seveda pa stranki ne boste povedali, da je zlato kljub temu ena manj donosnih naložb v sodobni naložbeni zgodovini. Prav tako ne boste povedali, da je zlato dejansko precej špekulativna naložba (njegova cena močno niha) in da je v nasprotju z ljudskim prepričanjem precej šibek ščit pred inflacijo (glej na primer: Gold Is a Bad Hedge, Questionable Investment, Bloomberg.com, 4. 10. 2007). Tudi to ne deluje? Nič hudega, imamo tudi garantirane produkte raznovrstnih zapletenih struktur, ki jih ni lahko razumeti. Povedali boste, da garantirate glavnico, ne pa tega, da garancija tudi nekaj stane, ker niža pričakovano donosnost. Kdo na tem svetu pa bi pri zdravi pameti kupoval negarantirano, če bi bilo garantirano enako donosno?

Slovenija se zdi raj za naložbene bajke. Visoka samozavest vrste vlagateljev (pa tudi prodajalcev), ki izvira iz dobrih donosov v zadnjih nekaj letih, pri tem močno pomaga. Pomembnemu delu investitorjev ni več dovolj niti 10-odstotni pričakovani dolgoročni letni donos, temveč pričakujejo 30 in več odstotkov letno. "Nisem zahteven, samo 30 odstotkov pričakujem, kar je manj, kot je bilo zadnje leto," sem pred časom zasledil na enem izmed spletnih forumov.

Da se ne bomo narobe razumeli - zlato samo po sebi ni slaba naložba (denimo kot zaščita v času večjih kriz). Prav tako niso slaba naložba kitajske delnice same po sebi ali garantirani produkti. Za določen tip investitorjev so lahko celo odlična naložba, še posebej, če jih v portfelj vključijo v ustrezno zmerni meri. Hitro pa lahko postanejo tudi katastrofalna naložba, če jih naivno pretirano kupujemo na osnovi poceni zgodb. Pot do uspešnega investiranja namreč ni lov za izjemnimi (preteklimi) donosi ozko usmerjenih naložb, temveč dolgoročna in preudarna razpršitev premoženja na raznolike naložbe ob realističnih pričakovanjih ter na osnovi poznavanja samega sebe, torej na osnovi poznavanja osebnih finančnih razmer, finančnih ciljev in tolerance naložbenega tveganja. Prodajalec, ki bo opozoril na ta dolgočasna pravila, bo produkt prodal precej težje kot tisti, ki prodaja bajke. Kaj pa, če vam pravljic ne prodaja tudi zato, ker njegova tekoča plača v primerjavi s prodajalcem čez cesto ni usodno odvisna od tega, koliko vzajemnih skladov ali drugih specifičnih naložb bo prodal danes, temveč od dolgoročnega zadovoljstva komitentov v prihodnosti?

P. S.: Warren Buffet, najuspešnejši finančni investitor vseh časov, je od leta 1957 do leta 2003 v povprečju ustvaril "samo" 19-odstotno povprečno realno letno donosnost.

mag. Robert Kleindienst, predsednik uprave, NLB Skladi, d.o.o.

Kako do vzajemnih skladov NLB Skladi?


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.