Skip to main content

Kako do 500 evrov dodatka k pokojnini?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 5, december 2007 | 05. 12. 2007

Z večanjem razmerja med upokojenci in aktivnim prebivalstvom bo v prihodnosti tudi v Sloveniji čedalje težje ohranjati trenutno razmerje med višino pokojnin in plač. Ker je to razmerje ključno za ohranjanje življenjskega sloga po upokojitvi, je treba razmišljati o dopolnitvi državne pokojnine. V tem prispevku bom pokazal, kako zelo na potrebno varčevanje za dodatno pokojnino vplivata predvsem dva dejavnika: doba začetka varčevanja in finančna naložba, s katero varčujemo.

Vprašajmo se, koliko moramo mesečno privarčevati v nizko tveganih naložbah in/ali delniških vzajemnih skladih, če želimo priti do 500 realnih evrov (torej evrov z današnjo kupno močjo) dodatne mesečne pokojnine in hočemo ta dodatek prejemati 20 let po upokojitvi. Pri iskanju odgovora na to pomembno vprašanje bomo uporabili naslednje predpostavke (tabela na desni). Vseskozi bomo upoštevali, da vlagatelj varčuje v dobro razpršenih vzajemnih skladih v svetovnem merilu pretežno na razvitih kapitalskih trgih (Severna Amerika, Evropa in razvite države Azije in Oceanije).

Kaj je ustrezen cilj varčevanja?

Pri dolgoročnih varčevanjih je treba ves čas vedeti, da inflacija močno poveča potrebne nominalne izdatke v prihodnosti. Pri projekcijah v javnosti se na to rado pozabi. Oseba, ki je na primer danes stara 50 let in se želi upokojiti čez 10 let, mora privarčevati dovolj sredstev, da bo čez 10 let v prvem mesecu po upokojitvi prejela 814 evrov. Če bo namreč letna stopnja inflacije košarice izdelkov upokojencev znašala 5 %, bo namreč za 814 evrov ob upokojitvi lahko kupila le toliko, kot lahko za 500 evrov kupi danes. Oseba, ki je danes stara 30 let in se želi upokojiti čez 30 let, mora že od začetka načrtovati, da bo morala ob upokojitvi čez 30 let za 500 evrov dodatne pokojnine dejansko prejemati 2.161 evrov mesečno, ko pa bo stara 80 let, pa 5.733 evrov mesečno! Na prvi pogled je izračun precej strašljiv, vendar 5.733 evrov čez 50 let ob pričakovani stopnji inflacije 4 % pomeni "le" 807 evrov danes (razlika do 500 evrov izhaja iz predpostavke, da se bodo izdatki za košarico izdelkov upokojencev - na primer izdatki za zdravila, nego in oskrbo - višali bolj kot splošna raven inflacije).

5.733 evrov čez 50 let ob 4-odstotni letni stopnji inflacije pomeni le 807 evrov danes.

Različni tipi varčevalcev bodo morali varčevati različne zneske

Pri pokojninskem varčevanju težko govorimo o točno določenem numeričnem cilju, saj v trenutku upokojitve varčevanja še ni konec.2 Tudi po upokojitvi bomo namreč prihranke le počasi črpali. Za prikaz smo uporabili trinamišljene osebe z različnim finančnim profilom: konzervativno, ki bo varčevala le v nizko tveganih naložbah, zmerno, ki namerava pred upokojitvijo enakomerno varčevati v delniških vzajemnih skladih in nizko tveganih naložbah, po upokojitvi pa pretežno v varnejših naložbah, ter dinamično, ki lahko prevzema visoko naložbeno tveganje. Smiselno smo predpostavili, da bo posameznik po upokojitvi tveganost naložb postopoma manjšal.

Delež naložb posameznega tipa varčevalca 
Tabela 2: Delež naložb posameznega tipa varčevalca.

Najprej naredimo izračun za 40-letnika, ki se namerava upokojiti čez 20 let.

Predpostavimo, da se bo obseg mesečnih prihrankov povečeval s stopnjo rasti plač (predpostavili smo 7-odstotno povprečno letno nominalno rast plače). Dinamični 40-letnik mora tako začeti z varčevanjem 207,69 evra mesečno (zaradi rasti plače bo ta znesek narasel na 408,55 evra čez 10 let oziroma 799,17 evra tik pred upokojitvijo). Ob upokojitvi začne s črpanjem premoženja za dopolnitev pokojnine, pri čemer se še kar nekaj časa (šest let) skupna vrednost prihrankov veča, saj so pričakovani mesečni donosi višji od pričakovanih izplačil. Za zmernega vlagatelja ugotovimo, da mora ob enakih predpostavkah (le z bolj previdno naložbeno politiko) vsak mesec privarčevati skoraj 37 % več od dinamičnega, konzervativni pa bo moral privarčevati skoraj 81 % več. Povedano drugače, če bi konzervativni vlagatelj nalagal enak znesek kot dinamični, bi lahko po upokojitvi računal na mesečni dodatek k pokojnini v višini zgolj 276 realnih evrov.

Prikaz pričakovane nominalne vrednosti prihrankov, vplačil in izplačil 
Prikaz pričakovane nominalne vrednosti prihrankov, vplačil in izplačil(prejemkov) dinamičnega varčevalca

Koliko privarčevati glede na to, kdaj začnem varčevati?

V prejšnjem primeru smo imeli opravka s 40-letno osebo, ki namerava varčevati še 20 let. V primeru, da začne oseba za dodatno pokojnino varčevati bolj zgodaj, mora seveda mesečno privarčevati manj. Če začne denimo dinamični vlagatelj varčevati že pri 30 letih, mora prvi in vsak naslednji mesec privarčevati le pol toliko, kolikor bi moral privarčevati v prejšnjem primeru (dobrih 100 evrov v prvem mesecu). Podobno, a nekoliko manj izrazito velja tudi za zmernega (45 % manj) in konzervativnega (41 % manj) varčevalca. 
Obratno pa velja, če se začne za pokojnino varčevati šele pri 50 letih. V tem primeru mora taka oseba prvi mesec privarčevati od 552 evrov (dinamični varčevalec) do 847 evrov (konzervativni varčevalec). Spodnjapreglednica prikazuje, kolikšno mora biti vplačilo prvi mesec varčevanja v odvisnosti od dobe varčevanja in tipa vlagatelja (v poznejših mesecih se povečuje po 3 % realni letni stopnji rast.

Pregled zahtevanega privarčevanega zneska v prvem mesecu varčevanja 
Tabela 3: Pregled zahtevanega privarčevanega zneska
v prvem mesecu varčevanja glede na tip vlagatelja in čas varčevanja pred upokojitvijo

Kaj pa naložbeno tveganje?

Pri prejšnjih izračunih smo vselej izhajali iz pričakovanih donosnosti, nič pa nismo govorili o tveganju. Običajno uporabljana mera tveganosti v financah je standardni odklon donosnosti, ki kaže stopnjo nihanja donosnosti. Če verjamemo, da je preteklost dobro izhodišče za napovedovanje, lahko za nizko tvegane naložbe predvidevamo, da bo v 95 % primerov letna donosnost višja kot -1,9 % in nižja kot +12,9, medtem ko je razpon pri naložbah v delniške vzajemne sklade bistveno širši, in sicer od -19,8 % do +37,8 %.3 Možnost visokih izgub v posameznem letu je tako pri naložbah v delnice bistveno višja, zato se mnogi konzervativnejši vlagatelji izogibajo takim naložbam, saj lahko pričakujemo, da bo v več kot 40 % vseh let donosnost delniških vzajemnih skladov nižja od pričakovane donosnosti nizko tveganih naložb, pogosto kar znatno (v več kot vsakem petdesetem letu lahko pričakujemo izgubo, višjo od -20 %). Delnice so na kratek rok za doseganje izjemno pomembnih finančnih ciljev izrazito neprimerne. Že če je doba varčevanja 15 let, pa v manj kot 1 % primerov z varčevanjem v delniških vzajemnih skladih pričakujemo donosnost, ki bo nižja od pričakovane donosnosti nizko tveganih naložb. Z daljšanjem dobe varčevanja čedalje bolj do izraza prihaja višja pričakovana donosnost delnic. Tisti, ki se delnicam izogiba pri dolgoročnem varčevanju, ravna neracionalno, kakšno ceno pa plača, kaže tabela 3. To še posebej velja pri varčevanju za dodatno pokojnino (osnovno pokojnino zagotavlja obvezno pokojninsko zavarovanje), o kateri govorimo v tem prispevku.

Zaključki: 

  • 1. Za 500 realnih evrov dodatne pokojnine morajo tako mlajši kot predvsem zaposleni srednjih let znatno povečati svoje dodatno varčevanje. Zaradi učinka obrestnoobrestnega računa je zelo racionalno začeti z varčevanjem za dodatno pokojnino že desetletja pred upokojitvijo. 
  • 2. Na kratek rok je nalaganje v delniške vzajemne sklade dokaj tvegano, vendar pa je doseganje dolgoročnih finančnih ciljev z manj tveganimi naložbami bistveno dražje, z enakim vložkom pa praktično nemogoče.
  • 3. Sedanja slovenska zakonodaja za davčno vzpodbujeno pokojninsko varčevanje ima dve veliki hibi: vzpodbuja varčevanje v nizko tveganih naložbah, primernih skoraj izključno za doseganje kratkoročnih varčevalnih ciljev, navzgor pa neustrezno omejuje tudi znesek takšnega varčevanja.

Kruno Abramovič, član uprave, NLB Skladi, d.o.o.

Kako do vzajemnih skladov NLB Skladi?


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.