Skip to main content

Kako se izogniti prekletstvu kratkega spomina?

Vodnik za boljše investiranje | številka 19, junij 2014 | 22. 07. 2014

Kratek spomin je dokazano slabša osnova za odločanje od daljšega spomina, kar velja tako za, denimo, področja »stoletnih voda«, če govorimo o poplavni ogroženosti, kot za naložbe v delnice. Tudi 10 sušnih let ne spremeni dejstva, da bo enkrat začelo bogato deževati.

Se še kdo spomni, da so bile pred 6–7 leti med najbolj priljubljenimi spletnimi stranmi v Sloveniji kar tri nepremičninske? Ali pa recimo evforije balkanskih delnic, kjer smo vsi pričakovali ponovitev slovenske zgodbe o uspehu. No, potem je prišla recesija, ko kar na enkrat ni bilo več vlagateljev, ki bi si drznili kupiti karkoli tveganega. In so zamudili brzovlak na borzah.

Kratek spomin je dokazano slabša osnova za odločanje od daljšega spomina, kar velja tako za, denimo, področja »stoletnih voda«, če govorimo o poplavni ogroženosti, kot za naložbe v delnice. Tudi 10 sušnih let ne spremeni dejstva, da bo enkrat začelo bogato deževati.

Najbolj plastično je to vidno na primeru naložb v slovenske delnice. V družbi NLB Skladi imamo edinstven finančni produkt, podsklad NLB Skladi – Slovenija delniški, katerega obseg sredstev se je v zadnjem letu in pol skoraj početveril tako zaradi rasti tečajev v Sloveniji kot zaradi  prilivov. Pred letom in pol pa smo govorili o približno 80-odstotni negativni petletni donosnosti sklada. Prilivov skoraj ni bilo več, na Slovenijo so pozabili vsi, kar najočitneje dokazuje promet na Ljubljanski borzi. Mimogrede, zdaj je prejšnja petletna donosnost sklada že pozitivna – tako hitro to gre. Danes pa je na tem področju spet zaznati evforijo.

Kako se izogniti prekletstvu kratkega spomina? Veliko je receptov, predlagamo vam naslednje:

  1. Kupujte zlasti dolgočasne finančne produkte, po možnosti globalno razpršene med različne tipe naložb (primer: NLB Skladi – Globalni uravnoteženi), naj se upravitelj premoženja odloča namesto vas. Če ne drugega, ni čustveno toliko navezan na premoženje, ki ga upravlja, kot vi, ki ste lastnik tega premoženja. In to je dobro za vas. Dolgočasna naložbena politika pa omejuje avanturizem tega upravitelja.
  2. Uporabite »avtopilota«. Tu bi omenil izjemno uspešen varčevalni produkt – Postopno varčevanje v vzajemnih skladih, ki je stroškovno izjemno privlačno, začenši s stroški plačilnega prometa (ki jih ni, če vplačate pri NLB, d. d.), ta način varčevanja je tudi precej neobčutljiv na morebitne borzne padce v času varčevanja.
  3. Če vlagate večje zneske, ni razloga, da bi se vedli drugače kot pri vlaganju majhnih zneskov. Kljub različnim filmskim zgodbam o »high frequency trading« in Gordonih Gekkih so kapitalski trgi izrazito demokratično okolje, kjer ne moreš kupiti višje donosnosti.
  4. 5–10 % prihrankov namenite »za adrenalin«. Varčevanje je v nasprotju s trošenjem precej dolgočasno opravilo, na ta način se boste počutili bolj povezane s svojim premoženjem.

Začeti varčevanje z dolgočasnimi produkti je koristno tudi zato, ker nas bo evforija skoraj zagotovo nekoč premamila ali pa nas bo zagrabila panika. Tedaj reagirajmo, denimo, le s 5–10 % prihrankov – tako si ne bomo naredili pretirane škode.

Če se vrnemo še malo na slovenske delnice, njihov nakup še vedno priporočamo, a manj kot pred letom dni, seveda pa skoraj izključno v okviru omenjenih do 10 % »za adrenalin«. V dolgočasnih finančnih produktih so žal – ali pa tudi na srečo – slovenske naložbe zanemarljivo zastopane.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.