Skip to main content

Najboljše delniške naložbene kombinacije NLB skladi

Vodnik za boljše investiranje | Št. 6, marec 2008 | 01. 03. 2008

Ko vlagateljem, ki se odločajo o začetni razporeditvi svojih prihrankov ali nadaljnjih vložkih v konkretne vzajemne sklade, svetujemo, v razgovoru vselej pridemo do točke, kako je za vlagatelja bistvenega pomena, koliko sredstev posredno vloži v delnice in koliko v obveznice (strateška alokacija prihrankov). Zelo pomembno pa je tudi, za katero kombinacijo delniških skladov se vlagatelj odloči. Nekatere kombinacije so namreč boljše kot druge.

1. Korak: temeljna delniška naložba vlagatelja

Gotovo drži, da so bile pretekle donosnosti delnic zelo raznolike. Tako je v letu 2007 slovenski borzni indeks pridobil dobrih 78 %, italijanski pa na primer izgubil dobrih 6 %, iz česar sledi, da se lahko donosnosti delnic ali skupin delnic med seboj zelo razlikujejo. Zmotno pa bi bilo sklepati, da je tudi njihova dolgoročna pričakovana donosnost, ki je ob naložbenem tveganju ključna za odločitev vlagatelja, za posamezno naložbo močno različna. V splošnem sicer velja, da lahko z naložbami v bolj tvegane delnice (na primer v manj likvidne delnice ali v delnice z manj razvitih kapitalskih trgov) pričakujemo nekoliko višjo donosnost kot z "varnejšimi" naložbami v delnice (t. i. "blue chipe"), vendarso razlike v pričakovanih donosnostih različnih naložb v delnice znatno nižje kot denimo razlika med pričakovano donosnostjo delnic in obveznic. Že Nobelov nagrajenec Harry Markowitz je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prikazal, da vlagatelji najustreznejše razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem dosežejo tako, da svoje delniško premoženje razpršijo kar se da široko v skladu s tržno kapitalizacijo naložb. Najbližje temu je NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, katerega naložbena politika dopušča oziroma predpisuje naložbe v približno 90 % svetovne tržne kapitalizacije iz vseh ključnih kapitalskih trgov in gospodarskih panog. Vlagateljem predlagamo, da naj ta vzajemni sklad tvori izhodišče pri razpršitvi naložb med različne delniške vzajemne sklade. Vlagatelji tudi ne bodo močno zgrešili, če se med delniškimi skladi odločijo zgolj za naložbo v ta vzajemni sklad.

Če je tveganje padca ameriškega dolarja in/ali ameriškega gospodarstva zanje previsoko, se lahko namesto za naložbo v NLB Skladi - Svetovni sklad delnic odločijo za naložbo v NLB Skladi - Sklad evropskih delnic. Ta je sicer geografsko manj razpršen, a je zaradi dejstva, da vsebuje zelo malo valutnega tveganja, kot temeljna delniška naložba skoraj enakovreden NLB Skladi - Svetovnemu skladu delnic. Zanimiva alternativa (manj primeren pa kot dopolnilo) omenjenima vzajemnima skladoma za bolj dinamične vlagatelje je tudi NLB Skladi - Dinamični sklad delnic. Ta vsebuje naložbe v delnice družb manjše velikosti kot prej omenjena sklada, in to izključno iz gospodarskih panog, za katere ocenjujemo, da so nadpovprečno dinamične. Ocenjeno naložbeno tveganje tega sklada je sicer za stopnjo višje, vendar pa je višja tudi dolgoročna pričakovana donosnost njegovih naložb.

Stopnje korelacijeTabela 1: Stopnje korelacije (mesečno, zadnjih pet let) med referenčnimi indeksi vzajemnih skladov NLB Skladi. Nižje ko so, večja je smiselnost kombinacije parov vzajemnih skladov.

2. Korak: kombinacija razvitih trgov in trgov v razvoju

Ko se odločimo, kateri vzajemni sklad bo temeljna delniška naložba, je v naslednjem koraku smiselno presoditi, kolikšen delež sredstev želimo usmeriti na razvite kapitalske trge, kolikšen del pa na kapitalske trge v razvoju (ki jih pokriva NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva).Vlagateljem priporočamo, da v ta vzajemni sklad usmerijo med 10 % in 30 % delniških prihrankov. Določen delež naložb na kapitalske trge v razvoju je smiseln tudi zato, ker se premoženje na ta način dodatno razprši.1 Alternativa vzajemnemu skladu NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva je lahko tudi vzajemni sklad NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, ki nalaga pretežno na evropske trge v razvoju.

1 Pri tem je treba upoštevati, da je povezanost trgov držav v razvoju z razvitimi kapitalskimi trgi zaradi globalizacije postala že precej visoka.

ne več kot 20 % v posamezen ožje usmerjeni vzajemni sklad 
Opomba: ne več kot 20 % v posamezen ožje usmerjeni vzajemni sklad.

Slika 1: Kako zgraditi učinkovito in donosno delniško
kombinacijo z NLB Skladi

3. Korak: ožje usmerjeni vzajemni skladi kot možen koristen dodatek V naslednjem koraku se bo del vlagateljev odločil, da del sredstev razporedi tudi v ožje usmerjene vzajemne sklade.

Razlog za takšno naložbo je lahko predvsem, da imajo delnice na določenem ožje usmerjenem področju nadpovprečno perspektivo.

  • NLB Skladi - Visoka tehnologija ima zelo visoke stopnje povezanosti donosnosti z obema na razvite svetovne trge usmerjenima vzajemnima skladoma. Ta sklad ni primeren v kombinaciji z NLB Skladi - Dinamičnim skladom delnic, saj ima slednji nekaj manj kot polovico naložb iz panog visoke tehnologije. Kot dopolnitev je primeren predvsem za vlagatelje, ki imajo nekoliko več naložb v kapitalske trge v razvoju.
  • NLB Skladi - Naravni viri je dokaj dober približek naložb v kapitalske trge v razvoju (približno tretjina naložb sklada je iz teh regij, hkrati pa je približno 40 % naložb vzajemnega sklada NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva iz panog naravnih virov). Tega sklada zato ni posebej smiselno kombinirati z naložbo v vzajemni sklad NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva.
  • NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo je zelo dobro dopolnilo katere koli kombinacije vzajemnih skladov, saj se obnaša dokaj samosvoje (ta panoga je precej posebna). Še posebej koristnon dopolnilo predstavlja za bolj tvegane delniške vzajemne sklade.
  • NLB skladi - Sklad slovenskih delnic je z vidika dodatne razpršitve naložb dobro dopolnilo kateremu koli delniškemu vzajemnemu skladu NLB Skladi. Ta sklad se namreč zaradi posebnosti slovenskega kapitalskega trga (v mednarodne finančne tokove je šibko vključen) obnaša zelo samosvoje (stopnja korelacije z razvitimi kapitalskimi trgi in ključnimi svetovnimi trgi v razvoju je nizka). Prvi razlog proti vključitvi tega vzajemnega sklada je lahko pričakovanje, da bodo delnice domačih izdajateljev podpovprečno donosne. Drugi možni razlog proti vključitvi tega vzajemnega sklada je lahko, da ima vlagatelj že brez njega zadosti naložb v delnice slovenskih izdajateljev. Povsem enake ugotovitve veljajo tudi za vzajemni sklad NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Ta sklad je še najmanj smiselno kombinirati z vzajemnim skladom NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic.

Seveda ni nujno, da bodo prihodnje povezanosti borznih gibanj enake preteklim, vendar pa verjamemo, da se ključna razmerja na hitro ne bodo izrazito spremenila. Odsvetujemo, da bi kateri koli izmed ožje usmerjenih vzajemnih skladov tvoril več kot 20 odstotkov delniških naložb vlagatelja, skupaj pa več kot 40 odstotkov. Menimo namreč, da tudi morebitna ocenjena dodatna perspektivnost pri preveliki izpostavljenosti takšnim naložbam ne odtehta dodatnega naložbenega tveganja, ki ga na ta način prevzema vlagatelj.

Na koncu pa še koristno opozorilo:nčezmerno "drobljenje" naložb med veliko število različnih vzajemnih skladov vlagateljem povzroča dodatne stroške in več administrativnih opravil. Ti stroški so zlasti pri vlagateljih, ki razpolagajo z manj prihranki, lahko večji od koristi zaradi vključevanja večjega števila vzajemnih skladov.

Priporočljivi koraki pri izgradnji ustrezne delniške kombinacije:

1. korak: Vlagatelj naj najprej izbere vzajemni sklad, ki bo tvoril temeljno delniško naložbo (najustreznejša izbira sta naša najbolj razpršena vzajemna sklada: NLB Skladi
- Svetovni sklad delnic ali NLB Skladi 
- Sklad evropskih delnic).

2. korak: Ta dva vzajemna sklada je najbolj ustrezno dopolniti z vzajemnim skladom NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva in/ali NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški. Skupni delež teh dveh vzajemnih skladov v delniški kombinaciji naj bi znašal od 10 do 30 odstotkov.

3. korak: Vlagatelj, ki se odloči, da bo delniško premoženje dodatno razpršil v ožje usmerjene vzajemne sklade, naj da prednost tistim vzajemnim skladom, katerih donosnost je s skladi, omenjenimi v prvih dveh korakih, manj povezana.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.