Skip to main content

Priložnosti panoge farmacija in zdravstvo

Vodnik za boljše investiranje | Št. 1, november 2006 | 01. 11. 2006

Prva "baby-boom" generacija bo letos dopolnila 60 let, s čimer se hitro bliža doba množičnega upokojevanja (v večini držav okrog 65 let) številčne povojne generacije.

Proces staranja prebivalstva je panogi v prid

Prva "baby-boom" generacija bo letos dopolnila 60 let, s čimer se hitro bliža doba množičnega upokojevanja (v večini držav okrog 65 let) številčne povojne generacije. To bo precej spremenilo vzorce potrošnje prebivalstva, saj je povpraševanje po zdravstvenih proizvodih in storitvah pri ljudeh, starejših od 65 let, v povprečju štirikrat večje, kot pri mlajših od 65 let (Productivity Commission, 2005; OECD Health Database, 2005). S problemom višanja povprečne starosti prebivalstva, s katerim se večajo izdatki za zdravstvo, se spopadajo v večjem delu razvitega sveta. Skupine držav, ki še posebej izstopajo glede na pričakovano višanje deleža izdatkov za zdravstvo, so države, katerih prebivalstvo se hitro stara oziroma je staro (npr. Italija, Španija in Japonska), kakor tudi države, ki bodo doživele dramatično spremembo v sestavi populacije v naslednjih desetletjih (npr. Južna Koreja, Mehika, in nekatere vzhodnoevropske države; OECD, 2005). Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na podlagi demografskih trendov napoveduje povečanje izdatkov za zdravstvo v državah OECD s 6 % BDP v letu 2000 na 8,5 % BDP v letu 2050, ta delež pa naj bi se zaradi dragih novih tehnologij in cen v zdravstvu, ki so glede na ostale dobrine iz leta v leto relativno višje, verjetno še zviševal. V ZDA, ki so največje porabnice zdravil in zdravstvenih storitev na svetu, naj bi se zvezni proračun predvsem zaradi rasti izdatkov za zdravstvo z današnjih 20% BDP do leta 2050 povečal na 33% BDP (The Economist, Julij 2006).

Priložnosti za investitorje

V državah OECD v povprečju država financira 73 % izdatkov za zdravstvo, kar z višanjem izdatkov za zdravstvo postaja fiskalno nevzdržno. Vloga zasebnega sektorja pri financiranju izdatkov za zdravstvo se bo morala povečati, zlasti vloga zdravstvenih zavarovalnic, katerih izplačila za zdravstveno zavarovanje trenutno v državah OECD v povprečju predstavljajo le 6 % skupnih izplačil za zdravstvo (OECD, junij 2006). V prihajajočih letih je tako moč pričakovati višjo rast tako segmenta zdravil in zdravstvene oskrbe zaradi staranja prebivalstva kot tudi segmenta zavarovalništva zaradi zmanjšane vloge države, kar bo verjetno pozitivno vplivalo na dobičkonosnost družb iz navedenih panog in tudi na donosnost njihovih delnic.

Na področju farmacije in biotehnologije se bo v naslednjih letih sicer izteklo kar nekaj patentov dobičkonosnih zdravil, a vendar lahko pozitivni dejavniki tudi v tej panogi prevesijo tehtnico na pozitivno stran cen delnic, saj poleg robustnih odkupov lastnih delnic (družbe imajo znatna prosta denarna sredstva), novih zdravil zlasti za kronične bolezni (z daljšanjem pričakovane življenjske dobe se daljša tudi doba uporabe teh zdravil) in konsolidacije na področju generičnih zdravil, ki so v vzponu, na to kažejo večkratniki vrednotenja zlasti biotehnoloških družb, ki so na zgodovinsko nizkih nivojih. Omeniti velja tudi boj proti infekcijskim boleznim (državno financiranje in s tem nižje tveganje razvoja), ki ga je na letošnjem zasedanju v Sankt Petersburgu postavila G8 za eno izmed treh prioritet G8, ter International Futures Programme (IFP), ki od držav OECD zahteva spoštovanje bioekonomije in spodbuja nova odkritja na področju biotehnologije (OECD, marec 2006).

Vzajemni sklad NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo

Vzajemni sklad NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo nudi možnost doseganja vseh opisanih priložnosti, pri čemer je specifično tveganje investiranja v delnico posamezne družbe zaradi dokaj visoke stopnje razpršitve naložb vzajemnega sklada nizko. V vzajemni sklad so namreč vključene delnice izbranih družb iz panožnih skupin farmacija in biotehnologija, zdravstvena oprema in storitve ter iz panoge življenjsko in zdravstveno zavarovalništvo iz različnih držav in geografskih regij. Naložba v vzajemni sklad je koristen dodatek investitorjevemu premoženju tudi zato, ker so donosnosti delnic družb iz teh panog podpovprečno odvisne od tekočih gospodarskih ciklov in tako nudijo še posebej dobro možnost za razpršitev premoženja ob hkratnih solidnih dolgoročnih obetih donosnosti.

Graf 1: Izdatki za zdravstvo po državah v % BDP
Izdatki za zdravstvo po državah v % BDP

Katja Kavčič
NLB Skladi, d.o.o.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.