Skip to main content

Vse krize se enkrat končajo

Vodnik za boljše investiranje | Št. 12, junij 2010 | 01. 06. 2010

Dr. Aswath Damodaran, svetovno priznani profesor poslovnih financ na Univerzi New York, pravi, da so v poslovnih financah v grobem pomembne tri glavne stvari: najprej vprašanje financiranja poslovnih odločitev, drugo je njihovo vrednotenje oziroma analize, kako se bodo odločitve odražale na vrednosti podjetja, tretje pa je upravljanje portfelja. O vsem tem je dr. Damodaran napisal že vrsto uspešnih knjig in je zagotovo eden od najbolj branih avtorjev na področju poslovnih financ.

Kakšno je vaše mnenje o trenutni krizi: je finančna, globalna ...? Zakaj vse krize najprej opazimo v finančnem sektorju in kaj lahko naredimo, da se to ne bi ponovilo?
Drugače kot večina kolegov mislim, da so finančni baloni in krize del človekovega bivanja in so pravzaprav zdravi. Pretresejo status quo in nas prisilijo, da znova premislimo o svojih prepričanjih. Vse pomembne stopnice napredka človeštva so posledice kriz. Zato ne bi rad ugibal o načinih, kako se bo to ponovilo.

Toda cikli kriz so, kot kaže, v zadnjih nekaj letih vse krajši. Lahko to potrdite?
Da. So krajši in pogostejši.

Kdaj lahko znova pričakujemo, da nas bo prizadela kriza?
Bistvo krize je, da se pojavi, ko jo najmanj pričakuješ. Če bi lahko predvideli krize, bi se lahko pripravili nanje in jih celo zaobšli.

Drugače kot večina kolegov mislim, da so finančni baloni in krize del človekovega bivanja in so pravzaprav zdravi.

Dr.Aswath Damodaran, profesor poslovnih financDr.Aswath Damodaran, profesor poslovnih financ, Stern School of Buisness,
Univerza New York

Nekateri pravijo, da je za uspešen izhod iz krize potreben nekakšen prelomni dogodek: mogoče je ekologija novi trend ekonomije, ali novi trgi. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Prelomni dogodki niso potrebni. Treba je samo preživeti krizo. Vse krize se enkrat končajo, nihče pa ne ve, zakaj ali kako.

Ste optimist ali pesimist?
Vsekakor optimist.

Ocena stanja: so delnice poceni ali drage?
Nekatera podjetja so poceni, druga so draga. Ne ukvarjam se s časovno izbiro prodaje in se ne opredeljujem do tega, ali so paketi poceni ali dragi.

Strah pred inflacijo: ali so delnice še vedno dober ščit pred inflacijo?
Delnice (kapital) nikoli niso bile dober ščit pred inflacijo. Pravzaprav nobeno finančno premoženje ni dober ščit pred inflacijo. Če mislite, da prihaja inflacija, vlagajte v stvarno premoženje.

Pod pojmom stvarno premoženje mislite nepremičnine? Toda tudi cene nepremičnin so strmoglavo padle in nihče ne ve, kdaj se bodo spet okrepile.
Stvarno premoženje vključuje zlato in drugo vredno blago. Vprašanje je bilo o inflaciji. Zadnji borzni padec ni imel nič opraviti z inflacijo.

Ali torej mislite, da so zlato in druge naložbe dobra alternativa ter se lahko uporabijo kot inflacijski ščit?
Lahko kupite obveznice, katerih indeks je usklajen z inflacijo, ali vrednostne papirje, ki so prilagojeni inflaciji.

Kam predlagate, da naj ljudje v današnjih turbulentnih časih investirajo svoje prihranke?
Ni samo enega odgovora. Odvisno je od tega, koliko tveganja si pripravljen prevzeti. Npr. če si star 65 let in potrebuješ bolj varno vlaganje, potem so boljše naložbe z nekaj manj tveganja, mogoče obveznice. Če pa si mlad in si pripravljen tvegati s padci in rastmi, potem se splača vlagati v bolj tvegane naložbe. Vedno je treba razmisliti o tveganju.

Na vaši spletni strani lahko najdemo prezentacijo o vrednotenju in kapitalski strukturi Krke. Na kakšni osnovi ste jo pripravili in kdo vas je spodbudil?
Prezentacija je nastala ob predpostavki, da vsako podjetje želi najti najcenejši način za povečanje sredstev za poslovanje. Pogledal sem kombinacijo dolžniškega in lastniškega kapitala, ki bi čim bolj zmanjšala stroške kapitala za Krko. Zakaj Krka? Po pravici povedano sem to podjetje izbral naključno, ko sem pripravljal prezentacijo za seminar v Sloveniji in vanjo želel vključiti tudi eno Slovensko podjetje.

Grške težave in ocena vrednosti podjetij: kakšen je vpliv teh težav - ali jih je treba upoštevati pri oceni vrednosti? Ali je primerno in ali je smiselno, da se težave na področju javnih financ zrcalijo v oceni vrednosti podjetij?
Težave, ki jih imajo Grki, niso izjema. Vsaka država, trg, ki živi nad svojimi zmožnostmi, se bo moral(a) soočiti s posledicami. Lekcije iz Grčije torej so, da bodo vlade (in poslovni svet), ki zanemarijo osnovna načela ekonomije, na koncu plačali ceno in podjetja v teh državah bodo čutila posledice.

Če pa si mlad in si pripravljen tvegati s padci in rastmi, potem se splača vlagati v bolj tvegane naložbe.

Dr.Aswath Damodaran, profesor poslovnih financAli menite, da lahko takšne težave prizadenejo tradicionalno dobra, zdrava gospodarstva, kot je nemško?
Lahko. Nihče ni imun.

Kriza in ocena vrednosti: na kakšen način je kriza spremenila pristope k vrednotenju? Ali obstajajo dejavniki, ki so bili doslej zanemarjeni, zdaj pa je z njimi treba računati? Če mislite, da obstajajo, kateri so ti dejavniki?
Načini vrednotenja lahko ostanejo enaki, toda kar analitiki morajo vključiti je, da potencial za katastrofalen šok obstaja tudi v najvarnejših sektorjih najbolj razvitih trgov.

Regionalna ocena vrednosti: ko primerjamo vrednotenja delnic, ali je smiselno, da primerjamo izdajatelje delnic iz različnih regij - glede na to, da so zakonodajne in regulatorne razlike med regijami precejšnje? Bi mogoče vrednotenja morali primerjati le znotraj ene regije? Bi glede na trenutno oceno vrednosti lahko izpostavili kako regijo kot posebno ugodno in kako, v kateri naj bodo investitorji previdni?
Seveda, ampak razlike morate kontrolirati. V resnici vse razlike, o katerih govorite, morajo biti vključene v eno od treh postavk - gotovina, denarni tok in pričakovana rast -, ob tem pa moramo biti pozorni na variacije pri omenjenih, ko gre za vrednotenje podjetij.

Katera izmed treh je po vašem mnenju najpomembnejša?
To je vedno odvisno od podjetja in od časa, v katerem opravljate vrednotenje.

Zunanje agencije za določanje kreditne sposobnosti: ali ocene zunanjih bonitetnih agencij sploh imajo smisel?
Kaj pa je alternativa? Vrednotenje mora biti eksterno, ker podjetja ne morejo vrednotiti sama sebe. Torej je potrebna specializirana ustanova, ki se ukvarja izključno z vrednotenji, da ne bi prišlo do konflikta interesov.

Namesto da bi podjetja vrednotile različne banke in druge finančne ustanove. Kakšni bi bili vaši predlogi za delnico, ki je dobila, na primer, tri zelo dobre ocene in vse večje finančne ustanove svetujejo nakup, dve manjši instituciji pa sta isto delnico ocenili kot slabo naložbo?
Moj nasvet je, da naredite svojo raziskavo. Ne poslušajte institucij, ekspertov ali analitikov.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.