Skip to main content

Kdaj kupiti naložbeno zavarovanje namesto vzajemnega sklada?

Vodnik za boljše investiranje | Št. 12, junij 2010 | 01. 06. 2010

Ne glede na dejstvo, da imamo gospodinjstva v Evropi še vedno največji del svojega finančnega premoženja naložen v bančnih depozitih (v Sloveniji krepko več kot polovico, v drugih državah EU približno tretjino), se večina svežih prihrankov prebivalstva že več kot dve desetletji steka v nedepozitne finančne produkte.

mag. Kruno AbramovičManjši del teh svežih prihrankov je namenjen neposrednim nakupom delnic ali obveznic, preostanek pa je v največji meri usmerjen bodisi v vzajemne sklade ali pa v življenjska zavarovanja 1. Življenjsko zavarovanje je eden od starejših finančnih produktov, saj obstaja že stoletja. To je bil tisti produkt, ki je lahko rešil težave "vdov in sirot" v času, ko so bili lahko zaposleni skoraj izključno moški. V splošnem življenjsko zavarovanje rešuje tri finančne cilje:
1. odplača oziroma delno zmanjša breme dolgov in stroškov za dediče v primeru smrti zavarovanca;
2. zagotovi sredstva za šolanje otrok oziroma dostojno življenje vdovi/ vdovcu;

3. omogoča finančno fleksibilnost v obdobju do smrti, saj je zavarovalnica pripravljena odkupiti vrednost police življenjskega zavarovanja oziroma je le-to mogoče zastaviti za črpanje posojila.

V tem prispevku ne bom obravnaval klasičnih tipov življenjskih zavarovanj, ampak zgodovinsko najnovejši tip življenjskih zavarovanj, ki so v Sloveniji običajno imenovana naložbena zavarovanja 2. Bistvo naložbenih zavarovanj je v tem, da ponujajo rizično življenjsko zavarovanje in obenem tudi možnost naložbe tistega dela premije, ki ni porabljen za kritje stroškov rizičnega zavarovanja, po izbiri zavarovanca z običajno dokaj širokega seznama naložbenih možnosti, ki večinoma vključujejo vzajemne sklade, lahko pa denimo tudi drugačne naložbene politike, kot so na primer t. i. hedge skladi.

Shernatičen prikaz nalaganja v naložbena zavarovanjaNaložbena zavarovanja se bistveno razlikujejo od drugih življenjskih zavarovanj v tem, da je pričakovano gibanje vrednosti zavarovanja izredno nepredvidljivo, tako zaradi fleksibilnosti pri vplačilih kot zlasti zaradi tega, ker je vrednost naložbe na naložbenem računu zavarovalne police odvisna od dogodkov na kapitalskih trgih. Pri naložbenem zavarovanju gre, kot prikazuje slika 1, za kombinacijo dveh odločitev vlagatelja, in sicer za rizično zavarovanje (izplačilo vnaprej določene odškodnine dedičem za primer smrti) in hkratno naložbo v izbrani vzajemni sklad/izbrane vzajemne sklade. V Sloveniji, pa tudi drugod, se naložbena zavarovanja tržijo podobno kot naložbe v vzajemne sklade, pri čemer imajo precej drugačno davčno obravnavo, ki v večini držav omogoča vsaj delno izognitev obdavčitvi po poteku zakonsko določenega obdobja (10 let v Sloveniji), ta obravnava pa izhaja iz dejstva, da finančni produkt vsebuje tudi zavarovalno opcijo. Pri zavarovanjih velja tudi specifika, da gre za pogodbeni odnos in ne za vrednostni papir, v praksi pa je za kupce zavarovanj koristna posledica ta, da je za obdavčitev pomemben le datum sklenitve zavarovanja, kar pride še posebej do izraza pri periodičnih vplačilih.

Zaradi izjemne podobnosti z naložbami v vzajemne sklade Evropska komisija tudi meni, da bi morala biti stopnja razkritja informacij pri naložbenih zavarovanjih identična vzajemnim skladom.

Na primer v ZDA morajo imeti naložbena zavarovanja podobno kot vzajemni skladi svoj prospekt, v Evropski uniji pa Evropska komisija namerava predlagati uvedbo enakih zahtev za trženje teh produktov kot za trženje vzajemnih skladov, saj 3:
1. so sicer povezani s tveganjem vrednostnih papirjev, na katerih temeljijo, vendar ne neposredno, tako da je njihova izpostavljenost tveganju drugačna kot pri neposrednih naložbah v te vrednostne papirje;
2. je njihova glavna funkcija povečevanje kapitala, čeprav lahko nekateri zagotavljajo tudi zaščito kapitala;
3. so v splošnem zasnovani za trg srednje - in dolgoročnih naložb za male vlagatelje ter
4. se prodajajo neposredno malim vlagateljem, čeprav se lahko prodajajo tudi izkušenim vlagateljem.

Naložbena zavarovanja imajo v primerjavi z neposrednimi naložbami v vzajemne sklade naslednje slabosti:

  • praviloma opazno višji stroški naložbe;
  • prodajalec produkta ne potrebuje znanja o ciljnih skladih, zato težko kakovostno svetuje ustrezno izbiro vzajemnih skladov;
  • ni jasne razmejitve alokacije vplačil med naložbeno komponento, rizično komponento in stroške, rizična komponenta tudi znižuje pričakovano donosnost naložbenega zavarovanja;
  • v primeru težav zavarovalnice manjša stopnja varnosti kot pri neposredni naložbi v vzajemni sklad;
  • nižja likvidnost naložbe in višji stroški, povezani s črpanjem prihrankov (posojila, delni odkup police ipd.);

  • bistveno višja pričakovana obdavčitev, če je doba varčevanja krajša kot 10 let (obdavčen je celoten znesek, ne le donosi).

Višina zavarovalne komponente

Naložbena zavarovanja so najpogosteje zasnovana kot 10- do 20-letni naložbeni produkt, pri čemer je rizična zavarovalna komponenta najpogosteje zelo nizka v primerjavi z naložbeno. Premije za primer smrti so običajno dokaj nizke - pogosto je jamstvo izplačila 100 % predvidenih vplačil v primeru smrti, kar pomeni, da gre za namen zavarovanja primera smrti manj kot 5 % vplačanih premij pri na primer 15-letnem zavarovanju 4, ki ga sklene 30-letni moški. Zaključimo lahko, da gre vsaj v 95 % za finančni produkt, ki je neposredno primerljiv z naložbami v vzajemne sklade. Ob tem je pri nekaterih zavarovanjih mogoče, da lahko zavarovanci naložbe usmerijo tako v doma registrirane vzajemne sklade kot v kateri koli drug vzajemni sklad ali vrednostni papir; v slednjem primeru neposredna primerjava ni mogoča.

Zaradi izjemne podobnosti z naložbami v vzajemne sklade Evropska komisija tudi meni, da bi morala biti stopnja razkritja informacij pri naložbenih zavarovanjih identična razkritju informacij pri naložbah v t. i. "UCITS" vzajemne sklade, med katere sodijo vsi v Sloveniji registrirani vzajemni skladi, saj bi na ta način vlagatelji lahko hitro in preprosto primerjali finančne produkte med seboj, kot lahko ta trenutek primerjajo naložbe v različne "UCITS" vzajemne sklade. Taki stopnji razkrivanja informacij Evropski zavarovalni komite, ki ga sestavljajo združenja evropskih zavarovalnic, nasprotuje, saj meni, da bi utegnila neposredna primerjava informacij o različnih finančnih produktih zavajati vlagatelje 5.

Slovenska specifika in posebnosti

V Sloveniji so naložbena zavarovanja izjemno pomemben del prodaje življenjskih zavarovalnic. Po podatkih AZN-ja so naložbena zavarovanja med vsemi življenjskimi zavarovanji v letu 2007 pomenila 46 %, v letu 2008 pa 47 % kosmatih zavarovalnih premij 6, medtem ko je v drugih evropskih državah delež naložbenih zavarovanj bistveno nižji, in sicer znaša približno 25 % 7. Razlika je verjetno tudi posledica načina prodaje zavarovalnih produktov, saj prodaja razen v Bolgariji v nobeni drugi državi ne temelji v tolikšni meri na agentih, ki pogosto prodajajo tako življenjska zavarovanja kot vzajemne sklade.8 V drugih evropskih državah bistveno večji del prodaje temelji bodisi na specializiranih posrednikih bodisi na direktni prodaji zavarovalnic, ponekod pa tudi na prodaji zavarovanj v bankah.

Naložbena zavarovanja imajo pred neposrednimi naložbami v vzajemne sklade naslednje prednosti:

  • morebitna nižja stopnja obdavčitve donosov (zlasti za obdobje varčevanja 10-15 let);
  • periodična vplačila se za davčne namene obravnavajo, kot da bi bila opravljena ob sklenitvi zavarovalne police;
  • možne so naložbe v ne-"UCITS 9" vzajemne sklade;
  • možni stroškovni prihranki zaradi kombiniranja dveh finančnih produktov (velja v primeru relativno visoke rizične zaščite).

Naložbena zavarovanja so pomemben finančni produkt tako pri nas kot v razvitem svetu. Kljub temu velja opozorilo, da gre v osnovi za naložbo v vzajemne sklade z dodatki, ki prinašajo tako nekatere ugodnosti (zavarovanja, obdavčitev) kot stroške (dodatne provizije, nižja pričakovana donosnost, obdavčitev). Zelo dobro je treba preučiti vse lastnosti naložbenih zavarovanj, saj gre za finančni produkt, pri katerem je verjetno primerno več časa nameniti specifičnim lastnostim produkta kot splošnim značilnostim nalaganja premoženja. Zaradi tega je kakovostna storitev še pomembnejša; v državah z daljšo tradicijo tako prevladuje neposredna prodaja naložbenih zavarovanj ali pa prodaja prek (običajno) povezanih poslovnih bank.

Premije za primer smrti so običajno dokaj nizke - pogosto je jamstvo izplačila 100 % predvidenih vplačil v primeru smrti.

1. V državah z naprednejšim stadijem pokojninske reforme gre pomemben del naložb tudi v posebej opredeljene pokojninske finančne produkte.
2. V tuji literaturi se najpogosteje uporabljata izraza "unitlinked " in "variable life".
3. Komisija Evropskih skupnosti: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Paketni naložbeni produkti za male vlagatelje; Bruselj, 30. 4. 2009.
4. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi le izplačilo 10 % vplačanih premij v primeru smrti - v tem primeru gre več kot 99,5 % vseh vplačanih premij za namen investiranja, manj kot 0,5 % pa za namen zavarovanja smrti.
5. CEA: Annual Report 2008-2009, str. 30.
6. Agencija za zavarovalni nadzor: Poročilo o stanju na področju zavarovalništva za leto 2008, str. 8.
7. Tako visok delež kot v Sloveniji je bil po podatkih CEA dosežen le v letu 2000, torej ob začetku prejšnje borzne krize po dolgi rasti cen zlasti tehnoloških delnic (CEA Statistics: European Life Insurance Market in 2005, str. 11).
8. CEA: Insurance Distribution Channels in Europe, str. 12.
9.Direktiva Sveta o kolektivnih naložbenih podjemih zavlaganja v prenosljive vrednostne papirje (ang. Undertakings for Collecitve Investments in Transferable Securities).

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.