Skip to main content

Vzajemni skladi so lahko nizko tvegana naložba

Vodnik za boljše investiranje | Št. 13, november 2010 | 01. 11. 2010

Slovenci smo med najagresivnejšimi varčevalci v vzajemnih skladih v Evropi. V delniških vzajemnih skladih imamo naloženih skoraj dve tretjini vseh naložb v vzajemnih skladih, še skoraj tretjino pa v uravnoteženih vzajemnih skladih, v katerih je delež naložb v delnice v povprečju skoraj dvotretjinski.

Kruno Abramovič

Po drugi strani pa, denimo, podatki za vse evropske države kažejo, da so približno v enakem deležu kot delniški vzajemni skladi zastopani tudi obvezniški vzajemni skladi in vzajemni skladi denarnega trga. V Evropi so vzajemni skladi najprej naložbeni produkt za vlagatelje, ki se tveganju izrazito izogibajo oziroma varčujejo za krajše ročnosti. Seveda velja, tako pri nas kot v Evropi, da so delniški skladi izrazito primerni za dodatno pokojninsko varčevanje in druge oblike dolgoročnega varčevanja, o čemer pišemo v nadaljevanju Naložbenega pregleda.

Zgodovinskih razlogov za neodkritost varnejših oblik vzajemnih skladov v Sloveniji je več. Gotovo svoj del krivde nosi slovenska industrija vzajemnih skladov, ki je v preteklosti, to pa počne tudi danes, pomemben del svojih prodajnih sporočil gradila na raznih vročih zgodbah, kot so bile slovenske delnice, balkanske priložnosti, razne "Osteurope" in v zadnjem času BRIC ter zlato - za tak namen varnejših vzajemnih skladov z nizko nihajnostjo možnih donosnosti pač ni mogoče uporabiti.

Svoje je prav gotovo odigrala tudi dolga tranzicijska doba visokih obrestnih mer v Sloveniji, ki so še vedno občutno nad povprečjem evroobmočja, pa tudi izrazito davčno privilegiranje obdavčitve depozitov in vlog na vpogled, obdobje najvišjih vplačil v vzajemne sklade pa je sovpadalo z napihovanjem borznega balona v Sloveniji in na Balkanu, ko so se vlagatelji praviloma nadejali donosnosti nekaj deset odstotkov letno.

Dejstvo je, da je obseg varčevanja v vzajemnih skladih ta trenutek v Sloveniji občutno pod evropskim povprečjem (tako nominalno kot relativno glede na prihranke ali BDP), zaostanek pa je najvišji ravno pri nizko tveganih vzajemnih skladih.

Pričakujem, da bo slovensko prebivalstvo v naslednjih letih precej več prihrankov usmerilo tako v višje tvegane delniške vzajemne sklade (npr. pri pokojninskem varčevanju) kot tudi v nižje tvegane obvezniške sklade. Slednjemu v prid je mogoče našteti kar nekaj dejavnikov:

  • 1. Z uvedbo oblike varčevanja v krovnem skladu je postalo nizko tvegano varčevanje - na primer v obvezniških podskladih - tudi davčno zelo zanimivo.
  • 2. Kot druge oblike varčevanj v vzajemnih skladih so tudi naložbe v obvezniške sklade visoko likvidne - doba izplačila je največ šest delovnih dni, pogosto pa še bistveno krajša.
  • 3. Slovensko prebivalstvo ima že v tem trenutku nekajkrat večji delež finančnih naložb v klasičnih varčevalnih oblikah - evropeizacija varčevalnih navad bo vzpodbujala prenos prihrankov v nizko tvegane vzajemne sklade
  • 5. Ne nazadnje pa velja, da je neka stopnja razpršitve tveganj smiselna tudi pri nižje tveganih naložbah, in pri naložbah v obvezniške podsklade vlagatelji to dosežejo z eno potezo.
  • 4. Za veliko večino vlagateljev v vzajemne sklade je smiselno, da usmerijo svoje prihranke tako v delniške kot v obvezniške podsklade.

Ni odveč pripomniti niti to, da so vzajemni skladi kot oblika varčevanja zaradi dnevnega vrednotenja in objavljanja vrednosti enote premoženja, visoke likvidnosti, tekočega nadzora skrbniške banke in ločenosti premoženja v vzajemnem skladu od premoženja družbe za upravljanje še dodatno privlačni za vlagatelje, ki se bojijo za varnost svojih prihrankov, hkrati pa jih v okviru krovnega sklada lahko davčno in stroškovno ugodno uporabljajo tudi aktivnejši vlagatelji, ki se želijo začasno umakniti iz naložb v delniških vzajemnih skladih.

V Sloveniji so obvezniške naložbe za vlagatelje postale zanimive šele v letošnjem letu. Če je razlog za povečanje zanimanja kritična samorefleksija vlagateljev, ki so v preteklosti posegali skorajda izključno po tveganih delniških naložbah, je trend preusmeritve v preudarnejše obvezniške naložbe lahko koristen in kaže na zorenje slovenskega trga vzajemnih skladov, se pa bojim, da odločitve za obvezniške vzajemne sklade temeljijo na visoki pretekli donosnosti, ki jo izkazujejo ti skladi. V tem primeru je mogoče, da bodo tudi nizko tvegane obvezniške naložbe slovenskim vlagateljem prinesle hladno prho glede na previsoka pričakovanja, ustvarjena v zadnjem letu in pol.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.