Skip to main content

Še eno dobro leto za naložbe v vzajemne sklade NLB Skladi

Vodnik za boljše investiranje | Št. 2, marec 2007 | 01. 03. 2007

Večina vzajemnih skladov družine NLB Skladi je v letu 2006 vlagateljem prinesla lepe donose, in to ne le v absolutnem smislu, temveč tudi v primerjavi z donosi primerljivih vzajemnih skladov konkurence. Vendar pa preteklih donosnosti ne želimo obešati na prevelik zvon, saj je ravno impulzivno odzivanje vlagateljev na pretekle donosnosti največji vir napak vlagateljev pri nas in po svetu.

Za vlagatelja je bistvenega pomena, da premoženje v vzajemne sklade razporedi učinkovito in tako, da je sestava ustrezna njegovemu finančnemu profilu. Zaupanje vlagateljev, na osnovi katerega se je družba NLB Skladi po neto vplačilih v vzajemne sklade že drugo leto zapored uvrstila na prvo mesto med domačimi ponudniki vzajemnih skladov, nam potrjuje, da je naša usmeritev tovrstnega svetovanja vlagateljem pravilna.

Tabela 1: Donosnost in ocena naložbenga tveganja vzajemnih skladov NLB Skadi v letu 2006
Donosnost in ocena naložbenga tveganja vzajemnih skladov NLB Skadi v letu 2006
Donosnosti po vseh stroških in provizijah z izjemo vstopnih in izstopnih stroškov, ki so enkratne narave in se razlikujejo glede na velikost vplačila/izplačila.

Kaj in zakaj je bilo najbolj in najmanj donosno?

V nasprotju s pogostim prepričanjem javnosti na donosnost vzajemnega sklada bistveno bolj kot aktivnosti upravljavca vpliva njegova naložbena politika oziroma dogodki na delih kapitalskih trgov, kamor vzajemni sklad pretežno nalaga svoja sredstva.

Naložbene politike vzajemnih skladov NLB Skladi so zelo raznolike, kar se odraža tudi v raznolikosti njihovih donosnosti.

Vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic je bil tako po zatišju v letu 2005 v letu 2006 pri samem vrhu najdonosnejših vzajemnih skladov na slovenskem trgu.

Vlagatelji so zelo lepe donosnosti dosegli tudi na segmentih evropskih delnic, visoko rastočih gospodarstev, naravnih virov ter južne, srednje in vzhodne Evrope. K nekoliko nižji, a še vedno zelo solidni donosnosti dinamičnega in svetovnega sklada delnic je prispeval predvsem padec ameriškega dolarja, saj imata ta vzajemna sklada pomemben del naložb v ZDA, ki je daleč največji kapitalski trg na svetu. Razlog za podpovprečno donosnost obvezniškega sklada v letu 2006 je poleg nizkega tveganja (tovrstne naložbe praviloma ne prinašajo visokih donosov) predvsem v splošni rasti obrestnih mer v Evropski uniji, kamor vzajemni sklad pretežno nalaga sredstva, in posledičnem padcu cen obveznic. Visoka tehnologija ter še posebej farmacija in zdravstvo so se v letu 2006 spopadali s specifičnimi panožnimi težavami, ki so omejile njihovo rast.

Posebno pozornost si zasluži NLB Skladi - Kombinirani sklad, ki je največji vzajemni sklad v naši ponudbi. Ta vzajemni sklad je namreč na slovenskem trgu eden redkih uravnoteženih vzajemnih skladov v pravem pomenu besede, saj po približno polovico naložb razporeja v delnice in obveznice, kar je tudi empirično dokazano za večino vlagateljev blizu optimalne kombinacije naložb v dolgoročne vrednostne papirje. Precej vzajemnih skladov, ki se deklarirajo kot uravnoteženi, namreč kar tri četrtine sredstev razporeja v delnice, čemur bi po našem mnenju težko rekli uravnoteženost. Ko bodo tečaji delnic visoko naraščali, bodo tovrstni, precej višje tvegani vzajemni skladi, razumljivo donosnejši od našega kombiniranega sklada, ko pa bodo tečaji padali, bo obratno. Tudi donosnost vzajemnega sklada NLB Skladi - Kombinirani sklad je bila zato glede na njegovo raven naložbenega tveganja in stabilnost v letu 2006 zelo ugodna.

Lanske turbulence

Sredi leta 2006 je na svetovnih kapitalskih trgih prišlo do precejšnje turbulence, zaradi katere so tečaji delnic na praktično vseh trgih in v vseh gospodarskih panogah močneje upadli. To turbulenco, ki je povsem normalen občasen pojav na kapitalskih trgih, smo dobro prestali, saj smo pozicije v delnicah držali na visokih nivojih tudi v časih, ki so delovali črno.

Vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic je bil tako po zatišju v letu 2005 v letu 2006 pri samem vrhu najdonosnejših vzajemnih skladov na slovenskem trgu.

Vlagatelji, ki so zdržali negativni psihološki dejavnik, so do konca leta kratkoročne izgube več kot nadoknadili, saj je proti koncu leta kar deset izmed dvanajstih vzajemnih skladov v naši ponudbi doseglo rekordne vrednosti.

Če se vlagatelj že ne more izogniti odločanju na osnovi preteklih donosnosti in napovedi analitikov, naj pred pritiskom na gumb vsaj preveri naložbena tveganja različnih naložbenih priložnosti.

Kako naj se odloča vlagatelj?

Vlagatelje razumljivo zanima predvsem pričakovana donosnost vzajemnih skladov, vendar pa je prav, da jih zanima tudi naložbeno tveganje, ki ga precej vlagateljev, ki "lovijo pretekle donosnosti" (prihodnost s preteklostjo na kapitalskih trgih nima nobene zveze), žal zanemari. V pomoč pri odločanju smo v tabeli na prejšnji strani poleg donosnosti podali tudi oceno naložbenega tveganja z ravnjo nihanja donosnosti (standardni odklon donosnosti).

Višja raven tega kazalnika opozarja na višje naložbeno tveganje in obratno (menimo sicer, da ta kazalnik naložbeno tveganje sklada NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic zaradi nizke likvidnosti slovenskega trga močno podcenjuje). Če se vlagatelj že ne more izogniti odločanju na osnovi preteklih donosnosti in napovedi analitikov, naj pred pritiskom na gumb vsaj preveri naložbena tveganja različnih naložbenih priložnosti. Vsak vlagatelj naj prevzame toliko tveganja, kot ga prenese njegov želodec, napovedi analitikov (od katerih v svetu dokazano ni večjih koristi, približno polovica pa se jih tudi zmoti) gor ali dol.

Igo Gruden, član uprave, NLB Skladi, d.o.o.


Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.