Skip to main content

Splača se začeti zgodaj

Vodnik za boljše investiranje | Št. 13, november 2010 | 01. 11. 2010

Pri postopnem varčevanju velja rek, da je bil najboljši čas za začetek varčevanja pred mnogimi leti, drugi najboljši čas pa je danes. S postopnim varčevanjem v krovnem skladu NLB Skladi boste svoje finančne cilje dosegli hitreje, bolj preprosto in obenem prihranili pri vstopnih stroških.

Blaž BračičVečina ljudi se mora za doseganje večjih materialnih ciljev v življenju odrekati tekoči porabi. Nakup stanovanja, vikenda ali avtomobila zahteva varčevanje, pogosto tudi posojilo. Pričakovanje, da trenutni pokojninski sistem dolgoročno ne zagotavlja finančno varne starosti, nas ravno tako sili v dodatno varčevanje, ki bo zagotavljalo ustrezen kapital za črpanje dodatne rente. Ciljev je torej mnogo, sredstva pa so na žalost omejena. Da bi bilo odrekanja čim manj, je treba izbrati takšen varčevalni produkt, ki bo prinašal dovolj visoko donosnost, obenem pa nas zaradi prevzetega tveganja ne bo bolela glava. Postopna varčevanja v podskladih krovnega sklada NLB Skladi gotovo predstavljajo zanimivo rešitev za opisani problem.





Pustite, da "čarovnija" obrestnoobrestnega računa deluje v vaš prid

Ljudje se pogosto ne zavedamo pozitivnih učinkov obrestnoobrestnega računa, čeprav smo se ga vsi vsaj na kratko dotaknili v zadnjih razredih osnovne šole. Učinek obrestnoobrestnega računa se zlasti kaže pri dolgoročnih varčevanjih in daje pogosto za marsikoga presenetljive rezultate. Poglejmo si primer vlagatelja, ki v podskladih krovnega sklada NLB Skladi varčuje po 150 evrov mesečno.

Učinek obrestnoobrestnega računa se izrazito stopnjuje z višino pričakovane donosnosti in dobo varčevanja. Privarčevana sredstva vlagatelja, ki bi 25 let vplačeval po 150 evrov mesečno, bi s 45.000 evrov, kolikor je vplačal, narasla na slabih 104.000 evrov (srednji scenarij).

S postopnim varčevanjem do dodatne pokojnine

Postopno varčevanje v krovnem skladu NLB Skladipredstavlja eno izmed najboljših možnosti varčevanja za dodatno pokojnino. 1 Na žalost je pogosto zmotno mnenje, da si postopnega varčevanja ne moremo privoščiti oziroma z majhnimi zneski ne bomo dosegli želenega učinka. Poskusimo matematično dokazati, da to ne drži. Ob dovolj dolgi dobi varčevanja in ustrezni disciplini lahko že z majhnimi zneski dosežemo zavidljive rezultate.

Simulacija privarčevanega zneska pri postopnem varčevanju 150 evrov meečno

Po dvajsetih letih varčevanja z mesečnimi vplačili v višini 150 evrov lahko po srednjem scenariju in ob predvideni 20-letni dobi črpanja prihrankov pričakujemo slabih 400 evrov dodatne rente k pokojnini. Razlika med 150 evri, ki smo jih vplačevali, in 400 evri, ki jih bomo prejemali v času črpanja rente, tiči v "čudežni" aritmetiki obrestnoobrestnega računa in dejstvu, da se po začetku črpanja prihrankov privarčevana sredstva še naprej obrestujejo (po predpostavljeni 5-odstotni realni donosnosti). Pomembno dejstvo v simulaciji je, da ves čas govorimo o realni renti. Realna renta 400 evrov namreč pomeni, da bomo čez dvajset let za ta denar prejeli enako količino dobrin kot danes - ni nam torej treba skrbeti zaradi inflacije.

Pričakovana realna mesečna renta

Dve možnosti postopnih varčevanj v krovnem skladu NLB Skladi

V krovnem skladu NLB Skladi lahko postopno varčujete bodisi z varčevalnim načrtom bodisi z NLB Skladi - Varčevalnim načrtom +.

Varčevalni načrt je zlasti ugoden za vlagatelje, ki postopno vplačujejo višje zneske, nameravajo varčevati v dolgem obdobju in so pri varčevanju tudi disciplinirani. Ob sklenitvi varčevalnega načrta vlagatelj opredeli dobo postopnega varčevanja in predvideni znesek vplačil. Na tej osnovi se določi vsota vseh vplačil v okviru varčevalnega načrta, nato pa glede na to vsoto višina vstopnih stroškov (vstopni stroški se z večanjem vsote znižujejo). Zahtevani minimalni polog pri varčevalnem načrtu znaša 500 evrov. Celotni vstopni stroški se vlagatelju praviloma obračunajo ob začetku varčevanja. V primeru, da vlagatelj dejansko vplača vsa predvidena postopna vplačila, so vstopni stroški občutno nižji, kot bi bili, če bi vplačeval z enkratnimi vplačili. Popusti pri vstopnih stroških, ki jih vlagatelj lahko doseže pri postopnem varčevanju glede na enkratna vplačila, lahko pri varčevalnem načrtu znašajo do preko 90 odstotkov. K vplačevanju v varčevalni načrt niste z ničimer zavezani, je pa res, da se zaradi plačila vseh vstopnih stroškov ob začetku varčevanja splača varčevalni načrt zapolniti v celoti.

Na žalost je pogosto zmotno mnenje, da si postopnega varčevanja ne moremo privoščiti oziroma z majhnimi zneski ne bomo dosegli želenega učinka.

Postopno varčevanje z NLB Skladi - Varčevalnim načrtom + je še bolj prilagodljivo. Ni vam namreč treba opredeliti niti obdobja varčevanja niti predvidenega zneska vplačil. Posamezna vplačila lahko prilagajate trenutnim finančnim razmeram in zmožnostim. Vsa vplačila, razen začetnega pologa, so upravičena do 50-odstotnega popusta glede na vstopne stroške, ki bi veljali za enkratna vplačila. Tudi pri NLB Skladi - Varčevalnem načrtu + znaša začetni polog 500 evrov, pri čemer pa se šteje, da je pogoj pologa izpolnjen, če imate takšen znesek že naložen v izbranem podskladu.

Kako do postopnega varčevanja v krovnem skladu NLB Skladi?

Postopno varčevanje v krovnem skladu NLB Skladi je zelo preprosto. Zainteresirani vlagatelji se morate oglasiti na enem izmed množice vpisnih mest, podpisati izjavo o pristopu k pravilom upravljanja krovnega sklada NLB Skladi in za enega ali več izbranih podskladov odpreti varčevalni načrt. Pri vsem vam ob strani stojijo naši usposobljeni finančni svetovalci. Za finančni nasvet se lahko dogovorite tudi na brezplačni modri številki 080 22 86.

Postopna varčevanja NLB Skladi

 

NLB Skladi namig

Pri obeh postopnih varčevanjih svetujemo vplačevanje s trajnim nalogom, ki varčevanje olajša, obenem pa spodbuja želeno disciplino. NLB d.d. vam pri tem ne zaračunava stroškov plačilnega prometa.

1 Več o prednostih krovnega sklada pri pokojninskem varčevanju si lahko preberete na 3. strani tokratne številke biltena Naložbeni pregled NLB Skladi.
2 V času črpanja prihrankov je predpostavljena povprečna realna donosnost delnic v višini 5 odstotkov na leto.

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.