Skip to main content

Vas skrbi inflacija? Zaščitite se z naložbo v delniške vzajemne sklade!

Vodnik za boljše investiranje | Št. 14, februar 2011 | 01. 02. 2011

Pri oblikovanju pričakovanj o inflaciji se mora vlagatelj najprej odločiti, ali pričakuje pozitivno ali negativno inflacijo (deflacijo). V Naložbenem pregledu oktobra 2009 smo ocenili, da so možnosti za deflacijo majhne, kar se je do sedaj tudi potrdilo. Pojavlja pa se strah pred rastjo inflacije. Vlagatelje zato lahko upravičeno zanima, katere naložbe najbolje ščitijo pred inflacijo.

Lan FilipičSlovenci smo varčen narod. To je ljudska modrost, ki jo potrjujejo tudi evropske statistike, saj po varčnosti sodimo v sam evropski vrh. Kljub pregovorni varčnosti pa je prihranke Slovencev v preteklosti že nekajkrat pošteno oklestila inflacija (izrazito denimo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja), ki zlasti pri naložbah s fiksnim donosom predstavlja precejšnje tveganje. Primer takšnega nedonosnega varčevanja je, ko se nam privarčevana sredstva sicer povečujejo, vendar s tem denarjem lahko kupimo manj, kot bi lahko na začetku varčevanja. Tveganje je še toliko hujše, ker se ga pogosto niti ne zavedamo.






Neracionalni vlagatelji so se po znižanju cen lastniških vrednostnih papirjev z

Za vsakega, zlasti pa za dolgoročnega varčevalca, torej ni pomembna le "navidezna" oziroma nominalna donosnost, ampak predvsem realna donosnost, saj le slednja prikazuje donosnost po izgubi kupne moči ali inflaciji. Za donosnosti različnih naložb pa ni pomembna zgolj inflacija. Slednja nam namreč pove le pretekle vrednosti, kar je enako, kot bi skušali voziti avtomobil s pogledom v vzvratno ogledalo, ko pa vemo, da je treba gledati skozi vetrobransko steklo. S tega vidika za prihodnje donosnosti ni pomemben podatek o pretekli inflaciji, temveč predvsem podatek, kakšna so inflacijska pričakovanja in njihove spremembe.

Neracionalni vlagatelji so se po znižanju cen lastniških vrednostnih papirjev z

Kljub pregovorni varčnosti je prihranke Slovencev v preteklosti
že nekajkrat pošteno oklestila inflacija.

Konec "velike zmernosti"?

Večina vlagateljev je že slišala za veliko depresijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja ali za naftna šoka v sedemdesetih letih. Malo ljudi pa se zaveda, da se je v letih po letu 1980 v razvitem svetu dramatično zmanjšala spremenljivost gospodarske rasti, potrošnje in rasti cen. Zato lahko skoraj tridesetletno obdobje, ki je temu sledilo, imenujemo obdobje "velike zmernosti". 1 Na mestu sta torej vprašanji, ali je naš svet postal trajno predvidljivejši in ali se lahko gospodarsko okolje vnovič spremeni nazaj na standarde izpred treh desetletij.

Pri finančnih nasvetih pogosto poudarjamo, da pretekli donosi niso vodilo za prihodnost, kadar gre za primere ekstrapolacije preteklih kratkoročnih donosnosti posameznih naložb na daljši rok. Vendar tega ne smemo zamenjevati z dejstvom, da nas zgodovina - še posebno na daljši rok - lahko marsikaj nauči o donosnostih posameznih naložbenih skupin v različnih naložbenih okoljih. Čeprav trenutno celo v Sloveniji že daljše obdobje živimo v okolju nizke inflacije, to še ne pomeni, da se inflacija ne more vrniti, čeprav je ohranjanje stabilnosti cen oziroma nizka inflacija poglavitni cilj centralnih bank v razvitem svetu.

Strategija in taktika v svetu inflacije

Z dolgoročnejšega in strateškega vidika vlagateljem zato spet priporočamo, da prihranke razporedijo v naložbe, ki ohranjajo njihovo kupno moč v obdobju inflacije. V 200-letni zgodovini ameriškega kapitalskega trga (glej graf 1) še ni bilo 20-letnega obdobja, v katerem bi delnice dosegle povprečno negativno letno realno donosnost. V tem pogledu nas zgodovina uči, da so delnice in delniški vzajemni skladi zelo primerna izbira za dolgoročne vlagatelje, ki si želijo zaščite kupne moči. Sicer drži, da so bile realne letne donosnosti v obdobjih povišane inflacije relativno skromne, vendar so obveznice in denarna sredstva takrat močno izgubili vrednost. Takšen primer se je nazadnje zgodil v sedemdesetih letih, ko je bila inflacija v ZDA nadpovprečno visoka. Hkrati nas zgodovina opozarja, da se realne donosnosti zaradi sprememb v inflaciji lahko zelo hitro spreminjajo.

Povprečne letne realne donosnosti naložbe v ameriške delnice in ameriške obveznice

Za vlagatelje, ki verjamejo, da nas še naprej čaka okolje nizke inflacije, in si nadpovprečno tveganje delniških naložb lahko privoščijo, imamo še eno dobro novico. V okolju nizke inflacije, kakršno nas obdaja sedaj, so delnice in delniški vzajemni skladi odlična naložba, saj nizka in predvidljiva inflacija zmanjšata negotovost ter povišata upravičena vrednotenja delnic družb, posledica pa so nadpovprečne realne donosnosti na delniških trgih, kot je bilo na primer v petdesetih in šestdesetih letih. Lahko bi celo rekli, da je pričakovana inflacija v intervalu med enim in dvema odstotkoma z neznatno rastočim trendom zgodovinsko omogočala najvišja utemeljena vrednotenja. Slednje hkrati pomeni, da so delnice v razvitem svetu ob predpostavki nadaljevanja nizke inflacije trenutno poceni!

1 Velika zmernost (angl. great moderation) je besedna zveza, ki jo je prvič leta 2004 v nagovoru Vzhodne ekonomske zveze uporabil sedanji predsednik ameriške centralne banke (FED), Ben Bernanke, in opisuje obdobje po letu 1980. V tem obdobju se je spremenljivost (merjena s standardnim odklonom) četrtletnih podatkov o realni rasti bruto domačega proizvoda v ZDA zmanjšala za tretjino, medtem ko se je variabilnost četrtletne inflacije v ZDA zmanjšala kar za dve tretjini.
Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Zgodovinski podatki o donosih ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Donosnost naložbe v posamezni podsklad bo v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na svetovnih kapitalskih trgih, v manjši meri pa tudi od provizij in stroškov posameznega podsklada ter uspešnosti družbe NLB Skladi pri upravljanju premoženja podsklada. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone posameznega podsklada. Narava tveganosti podsklada NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški je 10, podskladov NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Azija delniški 9, podskladov NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški in NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 8, podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi in NLB Skladi - Globalni delniški 7, podsklada NLB Skladi - Kombinirani globalni 5 ter podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR 4, pri čemer ocena 1 pomeni zelo nizko tvegano naložbo, ocena 3 nižje tvegano naložbo, ocena 5 srednje tvegano naložbo, ocena 7 višje tvegano naložbo, ocena 10 pa visoko tvegano naložbo. Najvišji vstopni stroški podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, NLB Skladi - Azija delniški in NLB Skladi - Globalni delniški znašajo 3,00 % vrednosti investicijskega kupona, podskladov NLB Skladi - Kombinirani globalni in NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 2,25 % vrednosti investicijskega kupona, podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR pa 1,50 % vrednosti investicijskega kupona. Najvišji izstopni stroški podskladov NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi - Evropa delniški, NLB Skladi - Slovenija delniški, NLB Skladi - Dinamični delniški, NLB Skladi - Kombinirani globalni, NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi, NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški, NLB Skladi - Naravni viri delniški, NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, NLB Skladi - Azija delniški in NLB Skladi - Globalni delniški znašajo 1,00 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški podsklada NLB Skladi - Obvezniški EUR pa znašajo 0,50 % vrednosti investicijskega kupona. Navedeni vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo prikazani donos. Vzajemni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah. Naše ocene so izdelane na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere menimo, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Družbi NLB Skladi in NLB ne prevzemata odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta bilten. Omenjeni podatki v tem biltenu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti niso javna ponudba vrednostnih papirjev, ampak gre le za podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družbi NLB Skladi in NLB sta in bosta sklepali posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem biltenu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi posamezni podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja. Nadzorna organa družbe NLB Skladi oziroma NLB sta Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, oziroma Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana. Priporočila izdajateljem niso bila razkrita. Z izdajatelji, ki so predmet priporočil in analiz, ni pomembnejših kapitalskih povezav in ni drugih pomembnih finančnih interesov.

Aktualna številka: Št. 14, februar 2011

Prenesite PDF

Arhiv: 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | 2006 |

NLB 2012 Vse pravice pridržane.

Piškotki

PiškotkiSpletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.