04. 07. 2016

Sijajen borzni teden je bil posledica zmanjšanja negotovosti glede brexita, spremenjenega sentimenta vlagateljev glede izhoda Združenega kraljestva iz EU in pričakovanj o dodatnih denarnih spodbudah centralnih bank gospodarstvu.

V EURV zadnjem tednu (24.6.2016 - 1.7.2016)Letos (31.12.2015 - 1.7.2016)*
Svet - MSCI World* +3,47 % -2,58 %
ZDA - S&P 500* +3,49 % +0,38 %
Evropa - DJ STOXX 600*

+3,19 %

-9,18 %
Japonska - Topix* +4,13 % -6,55 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +4,41 % +3,11 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Zaskrbljenost vlagateljev glede posledic brexita je dosegla vrhunec pretekli ponedeljek, ko so se vrednosti najpomembnejših ameriških delniških indeksov približale najnižjim ravnem po začetku letošnjega marca. V nadaljevanju tedna se je med vlagatelji krepilo prepričanje, da bo izstop Združenega kraljestva dolgotrajnejši proces, kot so sprva predvidevali, posledice brexita pa bodo vidne šele na dolgi rok. Slednje je bilo tudi eden izmed razlogov, da je vrednost delniškega indeksa S&P 500, izražena v EUR, konec tedna dosegla višjo raven od predreferendumske ravni. Pozitiven vpliv na vrednosti delniških tečajev so imele tudi makroekonomske objave. Dodatni podatki o neto izvozu ZDA in poslovnih investicijah so botrovali popravku navzgor v reviziji gospodarske rasti ZDA. Pozitivna je tudi krepitev potrošniškega zaupanja v ZDA, ki je doseglo najvišjo raven po oktobru 2015. Omeniti velja še donosnost 10-letne ameriške državne obveznice, ki se je v petek za nekaj trenutkov spustila vse do 1,38 %, kar je najnižja raven v zadnjih 4 letih, donosnost 30-letne obveznice pa se je znižala vse do rekordno nizkih 2,19 %. Razloge za rastoče cene obveznic oziroma padajoče donosnosti državnih obveznic lahko najdemo predvsem v še nižjih inflacijskih pričakovanjih in v makroekonomskih podatkih, ki ne nakazujejo, da bi se ameriško gospodarstvo v prihodnjih četrtletjih lahko začelo pregrevati.

Podobno kot v ZDA so tudi v Združenem kraljestvu in »preostali« Evropski uniji delniški tečaji zabeležili krepko tedensko rast, k čemur so dodatno pripomogla pričakovanja o novih denarnih spodbudah angleške (BoE) in evropske centralne banke. Guverner BoE Mark Carney je pričakovanja v četrtek v svojem govoru tudi potrdil, ko je dopustil možnost dodatnega sproščanja denarne politike v prihodnjih mesecih. Po Carneyevem govoru je vrednost angleškega funta glede na najpomembnejše svetovne valute upadla, zahtevana donosnost angleške desetletne državne obveznice pa se je znižala na rekordno nizkih 0,81 %. Izpostaviti velja še mnenje ECB, ki pričakuje, da bo v prihodnjih treh letih gospodarska rast zaradi brexita 0,5 odstotne točke nižja, kot bi bila v primeru bremaina. Na povišano tveganje v Evropi so se odzvale tudi bonitetne hiše. Standard & Poor's je znižal bonitetno oceno Združenega kraljestva z AAA na AA, dolgoročno kreditno oceno Evrope pa je spremenil z AA+ na AA.

Kljub nekaterim slabšim makroekonomskim objavam je tudi vrednost osrednjega japonskega delniškega indeksa občutno porasla. Med objavami velja na Japonskem izpostaviti 2,3 % upad industrijske proizvodnje in izvoza ter nespremenjeno vrednost maloprodaje v mesecu maju. Razlog za dobro razpoloženje vlagateljev lahko kljub slabšim objavam deloma pripišemo izboljšanju sentimenta glede brexita, deloma pa tudi špekulacijam, da bo japonska centralna banka (BOJ) z dodatnimi denarnimi spodbudami (tiskanjem jenov) skušala znižati vrednost domače valute, kar bi lahko pozitivno vplivalo na izvozno japonsko gospodarstvo. Ta pričakovanja so se v preteklem tednu odrazila tudi na valutnem trgu; japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil 0,53 %, v primerjavi z evrom pa 0,59 % svoje vrednosti.

Med razvijajočimi trgi velja izpostaviti Kitajsko. Med makroekonomskimi objavami sta največ pozornosti poželi objavi o vrednosti indeksa razpoloženosti kitajskih proizvodnih managerjev (Caixin PMI Manufacturing), ki se je znižala na najnižjo raven po koncu februarja in še naprej nakazuje zniževanje kitajske proizvodne aktivnosti. Nasprotno pa se po pričakovanjih krepi kitajski storitveni sektor. Vrednost indeksa, ki meri razpoloženje kitajskih storitvenih managerjev (PMI Service), je porasla s 53,1 na 53,7, kar pomeni, da se kitajsko gospodarstvo še naprej transformira v storitveno ekonomijo. Slednje je skupaj s pričakovanji o nadaljnjih ukrepih kitajske politike, s pomočjo katerih bi gospodarstvo Kitajske lažje nadomestilo morebiten izpad evropskega povpraševanje zaradi brexita, glavni razlog za rast tečajev kitajskih delnic v preteklem tednu. 

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja