23. 11. 2015

Na svetovnih borzah se posledice terorističnega napada v Parizu niso poznale. V ospredju so bile ponovno večje centralne banke. Medtem ko se Ameriška centralna banka (Fed) pripravlja na dvig obrestne mere, japonska in evropska centralna banka vse bolj nakazujeta na možnost dodatnih spodbud.

RegijaV zadnjem tednu (13.11.2015 - 20.11.2015)Letos (31.12.2014 - 20.11.2015)
Svet - MSCI World* +3,67 % +13,16 %
ZDA - S&P 500* +4,01 % +15,29 %
Evropa - DJ STOXX 600* +3,32 % +11,46 %
Japonska - Topix* +1,90 % +26,47 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +3,46 % +0, 21 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Mario Draghi, guverner Evropske centralne banke (ECB), je v petek dejal, da bo ECB naredila vse, kar mora, za čim hitrejši dvig inflacije proti ciljni, s čimer je jasno nakazal na možnost dodatnih monetarnih spodbud, ki bodo najverjetneje sprejete na naslednji seji ECB 3. decembra letos. Trenutna temeljna inflacija se je sicer nekoliko povečala na 1,1 %, a je še vedno krepko pod ciljno, ki znaša nekaj manj kot 2 %. ECB v skladu s programom kvantitavnega sproščanja trenutno na mesec kupuje za 60 milijard evrov obveznic, hkrati pa je obrestno mero na depozite bank pri centralni banki postavila na -0,20 %, zdaj pa se bo ta razmeroma neobičajen ukrep negativnih obrestnih mer očitno še stopnjeval. Posledice je že zaznati na evropskem obvezniškem trgu. Tako se je na primer zahtevana donosnost do dospetja 2-letne nemške državne obveznice znižala že na -0,38 %.
 
Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju letos skrčilo za 0,2 % glede na preteklo četrtletje, s čimer je tudi uradno v recesiji, saj je to drugi zaporedni upad bruto domačega proizvoda (BDP). Država je tako že drugič od poletja 2014 v recesiji in drugič odkar je vodstvo države prevzel trenutni premier Shinzo Abe, ki je z nastopom mandata obljubljal rekordne monetarne in fiskalne spodbude ter obsežno prestrukturacijo gospodarstva. Pričakovano se je Japonska centralna banka (BOJ) odločila za ohranitev trenutnih rekordnih monetarnih spodbud, a je guverner dodal, da se je BOJ pripravljena prilagajati spremembam na trgu, ter s tem nakazal na možnost novih denarnih spodbud. Kljub težavam japonskega gospodarstva trenutno stanje ni tako črno. Zadnji upad BDP je predvsem posledica zniževanja zalog, kar naj bi po besedah tamkajšnjega statističnega urada rast zmanjšalo za 2,1 odstotne točke, pozitiven znak pa predstavlja tudi povečanje privatne potrošnje, ki predstavlja 60 % odstotkov BDP. 
 
Nadaljevanje ekspanzivne denarne politike ECB in Japonske centralne banke je v nasprotju z dogajanjem v ZDA. Tamkajšnja centralna banka (Fed) namreč že dalj časa napoveduje zmanjševanje likvidnosti na trgu ter prvi dvig obrestne mere po juniju 2006. Zaradi robustnega okrevanja ameriškega gospodarstva je Fed vedno bolj samozavesten, da dvig obrestne mere ne bo bistveno zavrl okrevanja. Gospodarska rast v tretjem četrtletju letos je glede na drugo četrtletje znašala 1,5 % (prevedeno na letno raven), še pomembnejši pa je trend padanja stopnje brezposelnosti, ki je s 5,0 % na predkriznih nivojih. Rast ameriškega delniškega trga kaže, da so se z restriktivno politike Feda sprijaznili tudi vlagatelji, ki očitno ne pričakujejo večjega zaviranja rasti.

Novice iz razvitih ekonomij so postavila težave Kitajske na stranski tir. Največjemu azijskemu gospodarstvu namreč že dalj časa pohaja sapa, saj rast industrijske proizvodnje že od leta 2010 vztrajno pada in trenutno še ne kaže na obrat trenda. Posledično se je znižala tudi rast BDP, ki je prvič od svetovne krize 2009 padla pod 7 % letno. Kitajska je trenutno v fazi prestrukturiranja svojega gospodarstva, saj želi proizvodno gospodarstvo, ki je zelo odvisno od izvoza in državnih investicij, spremeniti v bolj moderno strukturo, ki temelji na domači potrošnji in rasti storitvenega sektorja.

V farmacevtski industriji se nam očitno obeta nova konsolidacija. Pfizer in irsko podjetje Allergan bosta v kratkem predstavili svoj načrt združitve, vreden okvirno 140 milijard evrov, kar predstavlja rekorden znesek v tej panogi. V primeru, da združitev uspe, bi novo podjetje postalo največje na svetu glede na prodajo. Poleg sinergijskih učinkov si Pfizer obeta, da bo lahko svoj sedež preselil na Irsko, kjer je davčna zakonodaja bistveno bolj ugodna in bo več dobička ostalo za lastnike podjetja.

Nazaj