01. 02. 2016

Rast tečajev na delniških trgih v preteklem tednu je temeljila predvsem na pričakovanjih o počasnejšem umikanju denarnih spodbud ameriške centralne banke (Fed), o dodatnih denarnih spodbudah evropske (ECB) in japonske (BoJ) centralne banke ter znižanju črpanja surove nafte.

RegijaV zadnjem tednu (22.1.2016-29.1.2016)Letos (31.12.2015 - 29.1.2016)
Svet - MSCI World* +1,37 % -5,85 %
ZDA - S&P 500* +1,47 % -4,87 %
Evropa - DJ STOXX 600* +1,16 % -6,44 %
Japonska - Topix* +1,84 % -7,13 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +4,17 % -6,32 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Med pomembnejšimi makroekonomskimi objavami velja izpostaviti objavo o le 0,7 % letni gospodarski rasti v ZDA v zadnjem lanskem četrtletju. Razlogi za nizko gospodarsko rast so predvsem upočasnjevanje rasti zasebne potrošnje, znižanje ameriškega izvoza zaradi vse višje vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z ostalimi valutami in nižje investicije v osnovna sredstva, neupoštevaje stanovanjske nepremičnine. Nekoliko slabše makroekonomske objave so bile tudi razlog za znižanje zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic; 10-letni obveznici je denimo zahtevana donosnost na letni ravni do konca tedna upadla na 1,93 %. Na vrednosti so sicer precej pridobile ameriške obveznice špekulativnega razreda, kjer prevladujejo obveznice energetskih družb, ki so se pozitivno odzvale na rast cene surove nafte. Nasprotno pa so se v povprečju pocenile, tudi zaradi slabših makroekonomskih objav, podjetniške obveznice investicijskega razreda.

Objave v Evropi ne kažejo, da se bo inflacija v Evropi kmalu približala ciljni inflaciji ECB v višini 2 %. Rahlo se je upočasnilo kreditiranje zasebnega nefinančnega sektorja, še zlasti v Grčiji, kjer se je upočasnilo tudi vračanje depozitov v grške banke. Ta nakazuje, da dolžniških težav v Grčiji še zdaleč ni konec. Tudi v Nemčiji se je podjetniška klima znižala in je na najnižji ravni po februarju 2015, rast maloprodaje pa je razočarala v večini evropskih držav. V EMU tako niso izključene dodatne denarne spodbude s strani ECB.

Guverner BoJ Haruhiko Kuroda je večkrat izpostavil, da bo naredil vse, da odpravi deflacijsko spiralo na Japonskem. Na zadnji trgovalni dan januarja je tako BoJ znižala depozitno obrestno mero, po kateri banke hranijo sredstva pri centralni banke, na -0,1 %. Ključna razloga za znižanje depozitne obrestne mere sta v upočasnjevanju kitajske gospodarske rasti, zaradi znatne gospodarske povezanosti Japonske s Kitajsko, in predvsem v vse dražjem japonskem jenu v primerjavi z ameriškim dolarjem. Takoj po objavi je vrednost jena upadla v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar bo pomagalo predvsem japonskim izvoznikom, ki z upadanjem vrednosti valute postajajo vse konkurenčnejši, medtem ko bi se z znižanjem obrestnih mer lahko dobički japonskih bank ob nižji neto obrestni marži znižali. V petek po objavi o znižanju obrestne mere je tako osrednji japonski delniški indeks Topix pridobil 2,9 %, delnice japonskih bank pa so v povprečju izgubile kar 2,0 % vrednosti.

Najvišjo rast v preteklem tednu so dosegle delnice družb s trgov v razvoju. Rast je temeljila predvsem na rasti cene surove nafte, kar je bila posledica špekulacij, da je Rusija pripravljena sodelovati z državami OPEC-a pri znižanju količine načrpane nafte. Kljub znatnemu odboju cene surove nafte je morebiten dogovor med Rusijo in OPEC-om vprašljiv, saj so pomemben člen presežne ponudbe surove nafte ameriški proizvajalci nafte iz skrilavcev, ki pa v pogovorih ne sodelujejo.

Med objavami poslovnih rezultatov velja izpostaviti Facebook (FB US), ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegel več kot 50 % rast prihodkov in več kot 100 % rast čistega dobička v primerjavi z zadnjem četrtletjem leta 2014. Po objavi rezultatov je tečaj delnice porasel kar za 15,4 %. Vseeno pa v povprečju poslovni rezultati v ZDA v zadnjem četrtletju ne bodo bleščeči. Analitska družba FactSet tako pričakuje, da so se dobički ameriških družb v zadnjem četrtletju lanskega leta znižali za 5,8 %, predvsem na račun energetskih in surovinskih podjetij. Med večjimi evropskimi družbami, ki so že objavile poslovne rezultate, pa lahko omenimo švicarsko farmacevtsko podjetje Roche, ki z doseženim dobičkom ni doseglo visokih pričakovanj analitikov, in nemško Deutsche Bank, ki je prvič po letu 2008 na letni ravni dosegla izgubo.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja