03. 07. 2017

Pretekli teden kapitalski trgi niso navdušili. Vlagatelje so v večji meri razočarale izjave centralnih bankirjev, da se doba poceni denarja počasi zaključuje. Za slabše razpoloženje na borzah pa je poskrbela tudi preložitev ključnega glasovanja o zdravstveni reformi ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ohladitev delnic iz tehnološkega sektorja.

V EURV zadnjem tednu (23.6.2017 - 30.6.2017)Letos (31.12.2016-30.6.2017)*
Svet - MSCI World* -2,28 % +2,59 %
ZDA - S&P 500* -2,46 % +1,05 %
Evropa - DJ STOXX 600*

-2,10 %

+7,57 %

Japonska - Topix* -2,67 % +3,01 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -1,76 %

+9,60 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Za vznemirjenje na borzah je v začetku tedna najprej poskrbel šef Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Ta je na konferenci centralnih bankirjev na Portugalskem podal optimističen pogled glede okrevanja evropskega gospodarstva, predvsem glede dviga stopnje inflacije, zaradi česar so med vlagatelji porasla pričakovanja, da utegne ECB zaostriti denarno politiko prej, kot je pričakovano. Izjava je povzročila krepitev evra napram ameriškemu dolarju, oslabila večino delniških naložb in dvignila zahtevane donosnosti obveznic. Špekulacijo o morebitni umiritvi denarnih spodbud je ECB kasneje označila kot posledico napačne interpretacije, vse skupaj pa je omilil tudi podatek o junijski inflaciji (1,3 %). Ta je bila na račun nižjih cen nafte in krepitve evra še nižja od majske, medtem ko je osnovna (»core«) inflacija, po kateri ECB oblikuje svojo politiko, znašala 1,2 %. To je vsaj nekoliko znižalo strahove vlagateljev. Medtem pa v Združenem kraljestvu visoka raven inflacije že vpliva na britanskega potrošnika, zaradi česar so centralni bankirji angleške banke prejšnji teden sporočili, da je dvig obrestnih mer v letošnjem letu vse bolj verjeten. Na stari celini je bil prejšnji teden v ospredju še podatek o razpoloženju nemških podjetnikov, ki ga meri inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna. Ta se je junija tako na račun izboljšanja tako trenutnih gospodarskih razmer kot tudi pričakovanj glede prihodnjih razmer zvišal na rekordno raven. Po podatkih Evropske komisije se je po majskem poslabšanju junija občutno izboljšalo tudi gospodarsko razpoloženje v EU, ki se je povzpelo na skoraj najvišjo raven v zadnjih desetih letih, kar v kombinaciji z drugimi gospodarskimi objavami nakazuje na nadaljnji pospešek pri krepitvi evropskega gospodarstva.

Za boljše stanje onkraj luže je poskrbela objava podatkov o potrošniškem razpoloženju (merita ga Conference Board in Univerza Michigan), ki se je junija povzpelo na višjo raven. Čeprav so se kratkoročna pričakovanja potrošnikov nekoliko ohladila, Američani v prihodnost zrejo z optimizmom, kar zvišuje obete za ameriško gospodarstvo. Solidno stanje ameriškega potrošnika je nakazala tudi objava podatkov o potrošnji, ki je maja zabeležila rahlo rast, pa tudi nekoliko nižja rast inflacije, kar v kombinaciji z rastočimi dohodki zvišuje kupno moč potrošnikov. Navkljub skromnejši majski potrošnji in prehodni ohladitvi rasti inflacije ostaja splošna slika ameriškega gospodarstva solidna, zaradi česar bo ameriška centralna banka (Fed) do konca leta po vsej verjetnosti še enkrat dvignila ključno obrestno mero. Nasprotno je za slabše trenutno  razpoloženje poskrbela preložitev ključnega glasovanja o zdravstveni reformi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vnaša dodatno negotovost glede izvedbe napovedanih ukrepov za spodbuditev gospodarstva. Slednje je tudi razlog, da je IMF znižal napoved ameriške gospodarske rasti za letošnje leto s prejšnjih 2,3 % na 2,1 %.

V luči letošnje nadpovprečne rasti in posledično tudi višjih vrednotenj so v prejšnjem tednu višjo nestanovitnost beležile delnice tehnoloških podjetij. Unovčevanje dobičkov s strani vlagateljev je sprva sprožil kibernetski napad, olje na ogenj pa je kasneje prispevala tudi rekordna kazen, ki jo je zaradi zlorabe prevladujočega položaja ameriškemu spletnemu velikanu Googlu naložila Evropska komisija. Google je namreč svoji storitvi Google Shopping, ki je namenjena primerjavi cen izdelkov in storitev različnih ponudnikov, dajal prednost v primerjavi s konkurenco in tako oslabil njihov položaj. Kazen v višini 2,4 milijard evrov je oslabila tudi tečaj matične družbe Alphabet, ki je v prejšnjem tednu izgubila dobrih 7 % vrednosti. Izjave centralnih bankirjev o postopni normalizaciji ravni obrestnih mer pa so ugodno vplivale na delnice finančnih družb, saj višje obrestne mere in zlasti bolj strma krivulja donosnosti ustvarjajo boljše pogoje za dobičke bank. Podporo rasti vrednosti bančnih delnic je na ameriškem trgu nudila tudi objava podatkov, da je vseh 34 ameriških finančnih družb prvič po letu 2011 prestalo stres teste. Presežna kapitalska ustreznost je razveselila tudi vlagatelje, saj je Fed odobril povišanje dividend in odkupov lastnih delnic.

Konec tedna je proizvajalec obutve Nike z objavo poslovnih rezultatov za zadnje četrtletje presegel pričakovanja vlagateljev. Veter v hrbet je tečaju delnice dala tudi objava, da je podjetje sklenilo pilotni dogovor o prodaji nekaterih svojih izdelkov na Amazonu. Posel, s katero želi družba preprečiti prodajo ponarejenih izdelkov preko nelicenčnih prodajalcev, bi lahko spodbudil prodajo podjetja, kar je dvignilo vrednost delnice za dobrih 11 %.

Kitajsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije. Kitajska proizvodnja se je junija okrepila za več od pričakovanj, kar nakazuje, da se drugo največje gospodarstvo na svetu izogiba nadaljnji upočasnitvi in da bo ob trenutnem trendu zelo verjetno doseglo zastavljeno 6,5 % gospodarsko rast v letošnjem letu. V luči ekspanzivne denarne politike japonske centralne banke (BoJ) pa je Japonska maja že peti mesec zapored zabeležila rahlo rast cen življenjskih potrebščin (0,4 %), kar zvišuje upanje, da se bo okrevanje gospodarstva postopoma odrazilo v dvigu inflacije na sicer za Japonsko ambicioznih 2 %.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Bijanka Pavšič
mag. Bijanka Pavšič

upraviteljica premoženja, NLB Skladi

Vsi članki avtorja