25. 01. 2021

Pretekli teden na borzah je minil brez večjih pretresov. Ob poostreni varnosti je menjava ameriške oblasti potekala gladko.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (15.1.2021- 22.1.2021) Donosnost letos* (31.12.2020-22.1.2021)

Svet - MSCI World*

+0,91%

+3,00%

ZDA - S&P 500*

+1,34%

+2,84%

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,19%

+2,44%

Japonska - Topix*

-0,60%

+3,35%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+1,95%

+8,40%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Vsi trije glavni ameriški delniški indeksi (S&P 500, NASDAQ in Dow Jones) so tekom preteklega tedna dosegli nove rekorde. Gospodarska slika v ZDA je namreč precej dobra, čeprav je potrebno priznati, da bi bilo ob odsotnosti monetarnih in fiskalnih spodbud stanje verjetno precej drugačno. Najbolj popularne tehnološke delnice so pretekli teden ponovno pridobile na vrednosti. Tečaj delnic družbe Netflix je na podlagi visokega števila novih uporabnikov poskočil skoraj za 15 %, Alphabetova (Google) delnica pa je teden končala skoraj desetino višje. V izjemnem stanju se znaša del ameriškega nepremičninskega trga. Pisarne in trgovinski centri bolj ali manj samevajo, česar pa ne moremo trditi za stanovanja oziroma hiše. Prodaja hiš in tudi število na novo izdanih gradbenih dovoljenj v ZDA je na najvišji ravni po letu 2006.

V sredo smo spremljali zaprisego novega ameriškega predsednika. Pričakovanja javnosti so visoka in šele prihodnost bo pokazala, ali ima 78-letnik dovolj energije in politične moči za večje spremembe. Joe Biden za razliko od nekaterih svojih pomočnikov spada v zmerno strujo demokratske stranke. Novoizvoljeni predsednik je v zadnjih tednih že dodobra zapolnil ekipo svojih najtesnejših sodelavcev. Največ zanimanja finančne javnosti je bila deležna Janet Yellen, ki prevzema vajeti finančnega ministrstva. V letih od 2014 do 2018 je vodila ameriško centralno banko (Fed) in zagovarja »moderni« pristop k reševanju težav: nizke obrestne mere in obsežni odkupi na obvezniških trgih. Tovrstna politika je voda na mlin finančnim naložbam, povišane inflacije, ki bi povzročila zvišanje obrestnih mer, pa zaenkrat ni na vidiku.

Evropske delnice so pretekli teden preživele brez večjih sprememb. Kar nekaj zanimanja javnosti je požela izjava Evropske centralne banke, ki je nakazala, da mogoče ne bo uporabila vsega denarja, ki je na voljo v sklopu nakupov obveznic. S tem so zahtevane donosnosti državnih obveznic južnoevropskih držav poskočile. Italija se ponovno, oziroma še vedno, sooča s politično krizo. Njen premier Giuseppe Conte je preživel glasovanje o nezaupnici, potem ko je iz vlade izstopila stranka Živa Italija. Dolgoletne težave in nizka perspektivnost naše zahodne sosede se kažejo v tem, da se raven življenja povprečnemu Italijanu v tem tisočletju sploh ni zvišala (merjeno z BDP na prebivalca, upoštevaje kupno moč). Za nekoliko zaskrbljenosti so poskrbele farmacevtske družbe, saj so AstraZeneca, Pfizer in BioNTech obvestile EU, da bodo v prvem četrtletju dobavile manj cepiva od dogovorjenega.

V zadnjih mesecih v javnost prihajajo zanimive spremembe v avtomobilski industriji. Vse več podjetij, ki sploh niso iz te panoge, vstopa v razvoj samovozečih in električnih vozil. Gre predvsem za podjetja iz tehnološke panoge, ki imajo velike zaloge prostih denarnih sredstev. Glavno ime je Apple, za katerega se predvideva, da bi prvi avtomobil pod njihovo blagovno znamko na ceste utegnil zapeljati že leta 2024. Na prvi pogled je vstop IT velikana v ciklično in kapitalsko intenzivno industrijo dokaj nenavadna odločitev, vendarle pa je diverzifikacija smiselna. Podjetje je namreč tako veliko, da se mora širiti v druge panoge, če želi rasti, poleg tega ima Apple v bilancah zelo visoke količine denarja, navsezadnje pa tudi raste pomen tehnologije v avtomobilski industriji. Tudi Baidu, ki ga lahko poimenujemo kitajski Google, se v partnerstvu z podjetjem Geely podajo v izdelavo avtomobila. Baidu bo poskrbel za programsko opremo, Geely pa bo izdelal električno vozilo.

Nazaj