Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
01. 06. 2010
Nafta je eden temeljev razvoja civilizacije in trenutno še vedno najpomembnejši energent. Nič presenetljivega ni, da njena cena pomembno vpliva na odločitve ključnih ekonomskih akterjev, tako podjetij in držav kot tudi gospodinjstev. Kakšna so torej naftna dejstva in kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Skoraj zagotovo DA, mogoče pa ne. 1
Vendarle naj vas potolažimo. Zadnji sodček nafte ne bo porabljen prav kmalu. Potrjene rezerve pritrenutni ceni nafte okvirno zadostujejo za nadaljevanje črpanja nafte s sedanjim tempom nadaljnjih štirideset let 2. Rezerve tudi niso statične, temveč se spreminjajo s ceno nafte, saj dražja nafta upravičuje izkoriščanje težje dostopnih nahajališč. To je tudi razlog, da se ocenjene rezerve spreminjajo s predpostavko o ceni nafte. Poleg tega obseg znanih rezerv raste. V letih od 1998 do 2008 so se na primer povečale za 18 %, in to kljub 15 % rasti svetovne porabe nafte v tem obdobju. Svet je torej hitreje odkrival nova naftna nahajališča, kot pa je nafto porabljal. Ne nazadnje pa se znižujejo tudi stroški pridobivanja nafte na znanih lokacijah, kar pri dani ravni cen prav tako veča zaloge nafte. Najpomembnejše vprašanje torej ni, kdaj bomo porabili zadnjo kapljo nafte, ampak tole:
Dejavniki, ki govorijo v prid visoki ceni na strani povpraševanja:
Svet je v zadnjih 10 letih hitreje odkrival nova naftna nahajališča, kot pa je nafto porabljal.
Dejavniki, ki govorijo v prid visoki ceni na strani ponudbe:
Dejavniki, ki govorijo v prid zmerni ceni nafte:
V desetletjih pred nami zagotovo ne gre pričakovati, da bi porabili vso nafto pod zemeljsko skorjo, bomo pa verjetno morali posegati po vse težje dostopni in zato dražji nafti, razen če ne pride do tehnološkega preboja. Pomembno je tudi vedeti, da je rast porabe nafte znatno nižja od rasti BDP-ja in tako postaja čedalje manj pomembna komponenta naše blaginje.
V desetletjih pred nami zagotovo ne gre pričakovati, da bi porabili vso nafto pod zemeljsko skorjo, bomo pa verjetno morali posegati po vse težje dostopni in zato dražji nafti, razen če ne pride do tehnološkega preboja.
CFA, vodja analiz
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.