30. 03. 2020

V preteklem tednu so zaradi agresivnih ukrepov centralnih bank in napovedanih fiskalnih spodbud gospodarstvu vsi ključni svetovni indeksi močno porasli iz najnižjih nivojev v zadnjih nekaj letih.

Indeks Donosnost v zadnjem tednu* (20.3.2020-27.3.2020)Donosnost letos* (31.12.2019-27.3.2020)

Svet - MSCI World*

+6,41%

-21,21%

ZDA - S&P 500*

+6,00%

-20,03%

Evropa - DJ STOXX 600*

+6,19%

-24,72%

Japonska - Topix*

+11,91%

-13,59%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+0,88%

-23,27%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Minilo je že skoraj 12 let, ko je julija 2008 tedanji prvi finančnik ameriške zakladnice, Henry Paulson, v svojem govoru zaprosil kongresnike za “bazuko”, kot je poimenoval dovoljenje, da zaseže ameriška giganta za hipotekarno financiranje Fannie Mae in Freddie Mac, s čemer bi pomiril kapitalske trge v globalni finančni krizi. Zakonodajalci so mu bazuko sicer nejevoljno odobrili, vendar je bilo v nadaljevanju krize potrebno, morda tudi zaradi premajhne začetne odločnosti, še večkrat prilagoditi monetarna in fiskalna orodja. Zdi se, da so to pot vlade in centralne banke bistveno bolj odločne pri sprejemanju ukrepov za zajezitev negativnih učinkov pandemije koronavirusa na svetovno gospodarstvo. Še več, po Paulsonovo bi lahko celo dejali, da z manjšo ali večjo bazuko danes strelja skoraj vsaka monetarna in fiskalna jurisdikcija.

Borzni teden se ni začel obetavno, saj zakonodajalcem v ameriškem senatu v ponedeljek ni uspelo sprejeti težko pričakovanega svežnja pomoči v višini dva tisoč milijard USD (skoraj 10 % tamkajšnjega BDP-ja). Vlagatelji se v mrzličnem pričakovanju fiskalnega svežnja niso ozirali na presenetljivo objavo ameriške centralne banke, ki je sporočila, da opušča omejitve pri nakupih državnih in hipotekarnih obveznic pri nedavno objavljenem kvantitativnem sproščanju. Z drugimi besedami, kupili bodo toliko obveznic, kot bo po njihovem mnenju potrebno. Da osvežimo spomin, slednji je predhodno znašal kar 700 milijard USD. Hkrati so razširili “nakupovalni seznam” ter nanj dodali tudi podjetniške obveznice višjega bonitetnega razreda, občinski dolg in celo nekatere kotirajoče obvezniške sklade.

Ukrepom so sledili tudi na stari celini. Države članice Evropske unije so v ponedeljek sprejele odločitev o prekinitvi obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast ter omogočile vladam višjo porabo za ublažitev negativnih učinkov pandemije na evropsko gospodarstvo. Evropska centralna banka pa je objavila, da bo odpravila veliko omejitev pri nakupu obveznic v nedavno objavljenem 750 milijard EUR “težkem” programu.

Do preobrata na borznem parketu je prišlo v torek, ko je predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi sporočila, da so dosegli dogovor o največji fiskalni spodbudi v zgodovini države. Ta pomoč med drugim vključuje podporo malim podjetjem, neposredna plačila gospodinjstvom z nižjimi in srednje visokimi dohodki, razširila je pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter zagotovila dodatna sredstva za izvajalce zdravstvenih storitev. Vlagatelji smo novico sprejeli z navdušenjem in S&P 500 je v torek zabeležil najvišjo dnevno rast po oktobru 2008, Dow Jones Industrial Average pa celo najvišjo po letu 1933.

Da so vsi sprejeti ukrepi nujni, so v ZDA opozorili tudi četrtkovi podatki o številu novih prošenj za nadomestilo za primer brezposelnosti, ki so prejšnji teden znašali več kot 3 milijone. Kljub nekoliko slabšemu vzdušju v petek sta tako osrednji ameriški indeks S&P 500 kot panevropski indeks STOXX Europe 600 trgovanje zaključila izvrstnih 6 % nad tedenskim izhodiščem. Še bolje pa je zaključil japonski indeks Nikkei 225, saj je v preteklem tednu pridobil izjemnih 15 %, merjeno v evrih.

Čeprav ena lastovka še ne pomeni pomladi, so nas v preteklem tednu kapitalski trgi ponovno opozorili, kako visoka je lahko cena paničnih prodaj. Ravno po največjih padcih pride navadno tudi do največjih rasti na borzah. Ostanite zdravi.

Nazaj