03. 07. 2015

Obveznice pregovorno veljajo za manj tvegan finančni instrument v primerjavi z delnicami. V finančnem jeziku to pomeni, da vlagatelji v obveznice lahko pričakujejo nižjo donosnost v primerjavi z delnicami, a hkrati tudi nižje tveganje. »Tiskanje« denarja centralnih bank, posebno evropske, pa je obrestne mere varnih obveznic tako znižalo, da ne pokrivajo niti pričakovane inflacije. Zaradi izrazito specifičnih ekonomskih okoliščin v zadnjih letih se posledično lahko utemeljeno vprašamo, kakšno vlogo bodo z naložbenega vidika odigrale obveznice v prihodnje – predstavljajo še vedno privlačno varno pristanišče ali se morda v njih skriva nevarna past?

Slika na trgu dolžniških finančnih instrumentov je, poenostavljeno povedano, vroča. Finančno-dolžniška kriza, politični šoki in razprtije, šibko globalno gospodarsko okrevanje ter izrazito ekspanzivne denarne politike centralnih bank po svetu, če naštejemo le najbolj odmevne zgodbe, ki že nekaj let polnijo naslovnice dnevnega časopisja, so pustili posledice. Dolžniški instrumenti, predvsem državne obveznice držav z visoko bonitetno oceno, so namreč v teh specifičnih okoliščinah ob izvrstni pretekli donosnosti teh naložb – vlagatelji povsod po svetu se namreč velikokrat napačno odločajo ravno na podlagi preteklih donosnosti – postali varno pribežališče kapitalu, njihove cene pa so posledično opazno porasle (oziroma zahtevane donosnosti padle).

Nominalne zahtevane donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic izbranih držav (lokalna valuta)Sama rast cen obveznic oziroma upad njihovih zahtevanih donosnosti v okolju močno ekspanzivnih denarnih politik centralnih bank ter šibkih in nestabilnih ekonomskih razmerah nista presenetljiva. Bolj je presenetljiva njihova raven. Nominalne zahtevane donosnosti obveznic so namreč izjemno nizke, tudi po zgodovinskih standardih. Za primerjavo – vlagatelji so konec aprila od Nemčije zahtevali vsega 0,08 % letno nominalno donosnost za nakup 10-letne nemške državne obveznice (slika 3). V maju je sicer sledil »popravek« na obvezniških trgih, ki je bil predvsem posledica gospodarskega okrevanja v Evropi, rasti obsega bančnih posojil na stari celini ter dviga inflacijskih pričakovanj.

Realne zahtevane donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic izbranih držav (lokalna valuta)

Kljub popravku pa so zahtevane donosnosti danes še vedno precej pod zgodovinskimi. Še več, celo tako nizke so, da bodo imetniki omenjenih obveznic že ob upoštevanju malenkost pozitivne inflacije v naslednjih 10 letih zelo verjetno ustvarili negativno realno donosnost, slednja pa je tista, ki mora vlagatelje v prvi vrsti zanimati, saj upošteva kupno moč. Vsekakor nič kaj spodbudna novica. Tudi drugod velja podobno, kar prikazuje slika 4, na kateri so prikazane zahtevane letne realne donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic. Slednje so vsaj v evropskem prostoru še vedno opazno negativne, ne blestijo pa niti v ZDA. Večje utehe oziroma rešitve pa ne dajejo niti podjetniške obveznice, saj so pribitki za kreditna tveganja prav tako zelo nizki, kar pomeni, da se morajo vlagatelji izpostaviti dodatnemu tveganju za le rahlo višjo pričakovano donosnost.

 Slika na obvezniških trgih vsekakor ni rožnata, ključno vprašanje pa je, kakšna so prihodnja pričakovanja. Pri tem ne moremo mimo dejavnikov, ki bodo prej cokla kakor veter v hrbet obvezniškim naložbam. Prvi je gospodarsko okrevanje. ZDA solidno okrevajo, še posebej če pogledamo področje nepremičnin ter trg dela. Tudi v Evropi se počasi kažejo obrisi bolj trdnega gospodarskega okrevanja. Gospodarska rast govori v prid upočasnjevanju izrazito ekspanzivnih in sčasoma tudi restriktivnim denarnih politik centralnih bank, slednje pa prek rasti obrestnih mer ni dobra popotnica za obvezniške trge. Drugi dejavnik so centralne banke. V zadnjih nekaj letih smo bili priča precej močnemu »tiskanju« vseh pomembnih centralnih bank. A vsaka zgodba se enkrat konča, tudi izrazita denarna ekspanzija se bo, kar bo prek višjih obrestnih mer dodatno negativno vplivalo na tečaje obveznic.


Upoštevaje trenutne zelo nizke ravni obrestnih mer, ki ne pokrijejo niti pričakovane inflacije, nizke pribitke za bolj tvegane obveznice ter pričakovanja o gospodarskem okrevanju in pričakovanem postopnem umiku denarnih spodbud (še posebej v ZDA) ocenjujemo, da so obveznice s taktičnega vidika trenutno manj privlačna naložbena kategorija glede na delnice. To pa vsekakor ne pomeni, da se jim kaže v celoti izogniti. Prav nasprotno: obveznice so lahko zelo soliden ščit v primeru šokov in negotovosti na trgih. A previdno, da želja po preveliki varnosti ne postane prevelika ovira za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev.


Ne glede na taktično podpovprečno izpostavljenost obveznicam, posebno pri dolgoročnih z razvitih kapitalskih trgih, naj vlagatelj nikoli ne pozabi temeljne lastnosti obveznic – njihove nepopolne povezanosti z drugimi finančnimi instrumenti, zaradi katere predstavlja dober instrument za razpršitev finančnega premoženja vlagatelja. Saj poznate že zimzelen finančni rek: »Nikoli ne nosi vseh jajc v eni košari.«

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Keber
Rok Keber

CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja