23. 06. 2014

Ameriška centralna banka (Fed) nadaljuje z zmanjševanjem monetarnih spodbud gospodarstvu, medtem ko okrevanje ameriškega gospodarstva poteka po pričakovanjih. Mednarodni denarni sklad (IMF) svari pred prepočasnim okrevanjem evroobmočja in prenizko inflacijo.

RegijaV zadnjem tednu (13.6.2014-20.6.2014)Letos (31.12.2013- 20.6.2014)*
Svet - MSCI World +0,78% +6,79%
ZDA - S&P 500 +0,98% +7,80%
Evropa - DJ STOXX 600 +0,29% +6,04%
Japonska - Topix +1,50% +1,85%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets -0,89% +5,68%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Minuli teden je potekalo dvodnevno zasedanje predstavnikov Ameriške centralne banke (Fed), na katerem so se po pričakovanju odločili za nadaljnje zmanjševanje spodbud gospodarstvu. Fed je zmanjšal mesečni neto odkup obveznic za dodatnih 10 milijard na 35 milijard ameriških dolarjev, napovedali pa so tudi nekoliko hitrejšo rast temeljne obrestne mere v prihodnjem letu. Kljub temu so bili tečaji ameriških delnic minuli teden na rekordnih ravneh, saj je Fed poudaril, da bo dolgoročna obrestna mera nižja od napovedane, s čimer želijo okrepiti okrevanje gospodarstva ter znižati brezposelnost. Fed je tudi znižal napoved gospodarske rasti v letošnjem letu z 2,9 na 2,1 – 2,3 odstotno rast. Kljub temu pa napoved gospodarske rasti za leti 2015 in 2016 ostaja nespremenjena, kar pomeni, da gospodarstvo okreva v skladu s pričakovanji. Stopnja brezposelnosti je bila maja 6,3 %, kar je najnižja vrednost od začetka krize. Na pesimistični strani so makroekonomske objave minuli teden pokazale na rahel zastoj okrevanja nepremičninskega sektorja, saj je število pričetih gradenj padlo bolj od pričakovanj, zmanjšalo pa se je tudi število izdanih dovoljenj za pričetek gradnje.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v zadnjem poročilu opozoril, da je okrevanje evroobmočja prepočasno in da bi morala Evropska centralna banka (ECB) nastopiti bolj odločno. Po besedah direktorice IMF, Christine Lagarde, bi morala ECB, v primeru nadaljnje nizke inflacije evroobmočja, začeti s programom kvantitativnega sproščanja, in sicer predvsem prek kupovanja državnih obveznic. Letna inflacija v evroobmočju je bila na primer maja 0,5 % v nekaterih državah pa celo negativna. S tem ukrepom bi se tako povečalo zaupanje potrošnika, banke pa bi spodbudilo k večjemu kreditiranju gospodarstva. ECB je doslej sicer sprejela vrsto ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja držav evroobmočja, kljub temu pa vsaj trenutno še ne načrtuje t.i. kvantitativnega sproščanja. Od makroekonomskih objav naj izpostavimo nepričakovan padec zaupanja vlagateljev v Nemčiji, t.j.  anketni indeks, katerega namen je predvideti ekonomsko aktivnost v naslednjih šestih mesecih. Junija pa se je sicer tudi zaupanje potrošnika evroobmočja zmanjšalo bolj od pričakovanj.

Zaostrovanje razmer v Iraku je vplivalo na dvig cene nafte, saj se vlagatelji bojijo, da bo prišlo do prekinitve oskrbe z nafto iz te države. Na dvig cene nafte so najbolj občutljive razvijajoče se države, kar je med drugim tudi razlog za padec delniških indeksov teh držav. V Indiji problem predstavlja tudi pomanjkanje padavin, kar bi lahko ogrozilo letošnji pridelek ter zvišalo cene hrane. To in višje cene nafte bi tako močno povečalo inflacijske pritiske, kar bi precej zmanjšalo učinek trenutnih monetarnih spodbud gospodarstvu. Nekoliko bolj optimistične so bile novice iz Kitajske, kjer je tamkajšnja centralna banka znižala zahtevano stopnjo rezerv bank, s čimer želijo spodbuditi banke k večjemu kreditiranju, kar bi posledično pospešilo gospodarsko rast.

Medtem ko je pred kratkim padel v vodo prevzem AstraZenece s strani Pfizerja, je na vidiki nov poskus večje konsolidacije v zdravstvenem svetu. Medtronic, drugi največji proizvajalec zdravstvenih pripomočkov na svetu, želi prevzeti irsko konkurenčno družbo Covidien za dobrih 31 milijard evrov. S tem poslom bi družba znatno okrepila svoj položaj dobavitelja bolnišnične opreme, saj bi močno povečala svoj portfelj proizvodov ter razširila prodajno mrežo. Obe družbi se soočata z zmanjševanjem povpraševanja zaradi varčevalnih ukrepov bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic, z združitvijo pa si obetajo racionalizacijo poslovanja. Sedež skupne družbe naj bi se preselil na Irsko, s čimer si obetajo tudi znatne davčne ugodnosti.

Nazaj