24. 12. 2012

Zadnji teden pred božičnimi prazniki po pričakovanjih ni postregel z večjimi pretresi na delniških trgih. Za nekaj negotovosti so zopet poskrbeli zapleti okrog pogajanj o fiskalnem prepadu. Vlagatelji pa so svojo pozornost namenili tudi zasedanju Japonske centralne banke po zamenjavi oblasti na Japonskem.

RegijaV zadnjem tednu
(14.12.2012 - 21.12.2012)*
Letos
(31.12.2011 - 21.12.2012)*
Svet - MSCI World* +1,17% +11,60%
ZDA - S&P 500* +1,16% +11,92%
Evropa - DJ STOXX 600* +0,55% +14,89%
Japonska - Topix* +3,07% +2,89%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +0,01% +12,01%

 * Donosnost cenovnega indeksa v EUR

Vir: Bloomberg

V ZDA je še vedno v ospredju dogajanje v povezavi s fiskalnim prepadom. Vodji republikancev v kongresu, Johnu Boehmerju, namreč ni uspelo doseči podpore znotraj svojih strankarskih kolegov glede »Načrta B«, po katerem bi se povišanje davkov nanašalo le na letni dohodek nad milijon dolarjev. Slednji so še vedno proti vsakršnemu povišanju davkov, medtem ko demokrati zahtevajo bistveno nižjo mejo. Poleg petkovega padca vrednosti indeksa Dow Jones za več kot odstotek ter pocenitvi cene nafte za poldrugi odstotek (cena nafte vrste brent se je spustila pod 110 dolarjev za sodček), so bili Američani v preteklem tednu deležni tudi opozoril s strani bonitetne agencije Fitch o morebitnem nižanju bonitetne ocene državi, v kolikor ne bo dogovor čim prej dosežen.

V senci pogajanj so ostali makroekonomski podatki o gospodarski rasti v ZDA v tretjem četrtletju. Gospodarska rast se je okrepila močneje kot prvotna ocena, in sicer na 3,1 % na medletni ravni, in je bila več kot dvakrat višja v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je BDP porasel za 1,3 %. Po drugi strani vodilni ekonomski indeks nakazuje na upočasnitev gospodarske aktivnosti v prihajajočem letu. Tudi indeks ameriškega potrošniškega zaupanja, ki ga meri Univerza v Michiganu, je decembra z 82,7 upadel na 72,9 točke, kar je najnižja raven po juliju.

Po tem, ko je na japonskih parlamentarnih volitvah slavil Shizo Abe, zagovornik ekspanzivne monetarne politike, se je Japonska centralna banka (BOJ) z namenom oživitve tretjega največjega gospodarstva na svetu odločila za povečanje količine denarja v obtoku z odkupom obveznic v skupni višini 10 bilijonov jenov (119 mrd USD). Jen, ki je v zadnjem mesecu izgubil kar desetino svoje vrednosti, je tako pretekli teden v primerjavi z evrom zdrsnil na najnižjo raven po marcu, na 111,30 jena za evro. Posledično je število kratkih pozicij na jenu (angl. »short position«) največje v zadnjih petih letih, kar priča o rekordnih stavah špekulantov glede nadaljevanja padanja vrednosti japonske valute tudi v prihodnje. Nižanje zaupanja v naložbe z nominalnim donosom (obveznice, depoziti) v jenih pa močno pozitivno vpliva na japonske delnice.

Med objavami podjetij je v preteklem tednu presenetila družba Oracle, ki je presegla pričakovanja analitikov glede rasti prodaje in dobička, zaradi naraščajočega povpraševanja po programski opremi, temelječi ne »internetnem oblaku«. Tečaj delnice je po objavi rezultatov porasel za 3,7 %, v letošnjem letu pa že za dobrih 33 %, pri čemer obeti ostajajo optimistični tudi v novem letu. 

Vse bolj optimistične novice pa v zadnjih tednih prihajajo s stare celine. Bonitetna agencija S&P je pretekli teden zvišala bonitetno oceno Grčiji za kar šest stopenj, s »selective default« na B-, in ji hkrati namenila tudi stabilne napovedi, predvsem zaradi uspešno zaključenega odkupa dolga države ter odločitve evropskih voditeljev o izplačilu naslednjega obroka posojila. V Nemčiji se je zaupanje v gospodarstvo izboljšalo že drugi mesec zapored, vodilni indeks poslovne klime je namreč presegel pričakovanja in se z vrednostjo 102,4 povzpel na petmesečni vrh.  

Zahtevani donos slovenskih dolgoročnih državnih obveznic je po odločitvi ustavnega sodišča, ki je zavrnilo referendumsko pobudo o Slovenskem državnem holdingu in slabi banki, upadel za približno  0,4 odstotne točke. Cena zadolževanja sicer ni upadla toliko zaradi nadaljevanja ustanavljanja slabe banke in SDH, ampak predvsem zaradi širšega sporočila odločitve ustavnega sodišča, da vse politično občutljive teme ne sodijo na referendum. Slednje znižuje verjetnost blokad nadaljnjih varčevalno-strukturnih ukrepov prek referendumov,  to pa na srednji in dolgi rok zvišuje kredibilnost slovenske države na kapitalskih trgih in posledično znižuje ceno zadolževanja.   

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Mateja Šivec
Mateja Šivec

Upraviteljica premoženja

Vsi članki avtorja