10. 06. 2013

Pretekli teden se je nadaljevalo drsenje delniških tečajev, ki je bilo zaradi počasne in nejasne strategije vpeljave dodatnih stimulativnih ukrepov gospodarstvu najbolj intenzivno na Japonskem. Negotovost pa je vladala tudi drugje po svetu, predvsem zaradi govoric o skorajšnji ukinitvi politike odkupa dolžniških vrednostnih papirjev s strani ameriške centralne banke (FED).

RegijaV zadnjem tednu (31.5.2013-07.06.2013)*Letos (31.12.2012 - 07.06.2013)*
Svet - MSCI World* -2,01% +9,63%
ZDA - S&P 500* -1,14% +15,01%
Evropa - DJ STOXX 600* -1,82% +5,62%
Japonska - Topix* -5,53% +8,55%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -4,64% -7,24%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

V nasprotju z zadnjimi šestimi meseci, ko je japonski kapitalski trg beležil zavidljive stopnje rasti, zadnji trije tedni vse prej kot navdušujejo vlagatelje. Korekcija se je začela, ko je navdušenje nad novo, ohlapnejšo denarno politiko nekoliko usahnilo, dodatnih ukrepov pa japonska vlada v prihodnjem mesecu še ne namerava izpeljati. Podrobnosti dodatnih ukrepov bo japonski premier Abe Shinzo predvidoma predstavil v tem tednu. Znano pa je že, da naj bi vrednost vseh ukrepov v prihodnjih desetih letih znašala približno 300 milijard USD, obsegali pa naj bi tudi vlaganja v obnovljive vire energije. Poudariti velja tudi, da je po nekaterih navedbah v japonskih bankah skoraj 9 bilijonov USD prihrankov, ki bi se ob morebitni oživitvi gospodarstva in posledično višjem zaupanju ljudi v japonsko ekonomijo lahko deloma preselili na kapitalski trg.

Še naprej pa okreva ameriško gospodarstvo. Rast je trenutno najbolj izrazito na ameriškem nepremičninskem trgu, ki velja za krivca ameriške gospodarske krize. Pozitivna je bila tudi v preteklem tednu objavljena vrednost indeksa ISM Non-Manufactoring Composite, katerega vrednost nakazuje nadaljevanje gospodarskega okrevanja v ZDA tudi v drugi polovici letošnjega leta. Omenjeno je vidno tudi na zaposlovanju in rastoči prodaji družbe Home Depot, ki se ukvarja s prodajo pohištva in gradbenih materialov. Nasprotno pa se zaradi vse manjšega globalnega povpraševanja po surovinah in rudninah zmanjšuje prodaja družb, kot je Joy Global, ki se ukvarja predvsem z izdelavo rudarske opreme in strojev. Podobno velja tudi za del družbe Caterpillar, ki se ukvarja z izdelavo rudarskih strojev. Iz družbe so že sporočili, da so odložili nekatere investicije v širitev proizvodnje rudarske mehanizacije in da postopoma zmanjšujejo število delavcev. Makroekonomski podatki, objavljeni v preteklem tednu, še naprej nakazujejo možnost postopnega umika stimulativnih ukrepov ameriške denarne politike v drugi polovici letošnjega leta.

Evropska centralna banka je v preteklem tednu ohranila referenčno obrestno mero pri 0,5 %. Hkrati je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti evroobmočja za letošnje in prihodnje leto. Za letošnje leto tako napoveduje 0,6-odstotno in ne več 0,5-odstotno zmanjšanje gospodarske rasti, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 1,1 odstotka. Kljub napovedani negativni gospodarski rasti v letošnjem letu in vse višji brezposelnosti predsednik ECB Mario Draghi ni napovedal novih stimulativnih ukrepov. Nespremenjeno držo ECB je utemeljil z rastočim izvozom unije, predvsem Nemčije, Španije in Italije. Slednje nakazuje na izboljšanje konkurenčnosti držav Španije in Italije, ki še vedno veljata za bolnika Evropske unije. Nespremenjeno obrestno mero je utemeljil še z nizko inflacijo, ki omogoča ohranjanje kupne moči Evropejcev, in vse cenejšim gorivom, ki povečuje razpoložljiv dohodek prebivalstva. Zadržanost ECB glede sprejetja omenjenih ukrepov pa se je še odrazila na četrtkovi višji vrednosti evra proti ameriškemu dolarju in vrednostih 3- in 6-mesečnega euriborja, ki sta v petek zabeležila rast, kar je nekoliko podražilo zadolževanje.

Slab teden so vnovič zabeležili tudi trgi v razvoju. Kitajska gospodarska rast se še naprej ohlaja, kar potrjuje tudi pretekli teden objavljen podatek o najnižji rasti izvoza države v zadnjih desetih mesecih. Z makroekonomskimi težavami se spopada tudi sosednja Indija, ki je v lanskem proračunskem letu, ki se je zaključil 31. 5. 2013, zabeležila kar 5 % proračunski primanjkljaj. Primanjkljaj je povzročil še dodaten negativen pritisk na vrednost indijske valute, ki je v primerjavi z EUR od leta 2000 izgubila že skoraj polovico vrednosti.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Matej Mazi, CFA
mag. Matej Mazi, CFA

vodja upraviteljev

Vsi članki avtorja