20. 02. 2017

Na krilih optimizma zaradi pričakovane ameriške davčne reforme, spodbudnih makroekonomskih objav in dobrih rezultatov podjetij smo bili v preteklem tednu ponovno priča novim rekordnim vrednostim ameriških delniških indeksov. Ameriški optimizem je vplival tudi na ostale trge po svetu.

V EURV zadnjem tednu (10.2.2017 - 17.2.2017)Letos (31.12.2016-17.2.2017)*
Svet - MSCI World* +1,47 % +4,45 %
ZDA - S&P 500* +1,79 % +4,65 %
Evropa - DJ STOXX 600*

+0,86 %

+2,65 %

Japonska - Topix* +0,55 % +4,50 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* +1,16 %

+8,29 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Borze so v preteklem tednu nadaljevale svoj pozitivni trend. Delniški trgi v ZDA so ponovno dosegli rekordne vrednosti, kar je v največji meri posledica optimizma glede pričakovane davčne reforme, ki jo pripravlja Trumpova administracija, spodbudnih makroekonomskih objav in dobrih rezultatov podjetij.

Med objavami je izstopal podatek o maloprodaji, ki se je januarja na mesečni ravni povečala za 0,4 % in na letni ravni za 5,6 %, kar pomeni najhitrejšo rast potrošnje v zadnjih petih letih. Glede na vpliv, ki jo ima potrošnja na ameriško gospodarstvo, bodo ti spodbudni podatki verjetno vplivali tudi na načrtovane dvige obrestne mere ameriške centralne banke (Fed). Prva dama Fed-a, Janet Yellen, je prejšnji teden na zasedanju dejala, da bi predolgo odlašanje z dvigom obrestne mere lahko celo negativno vplivalo na ameriško gospodarstvo. Tako ostaja vprašanje, ali se bo Fed že na marčevskem zasedanju odločil za naslednji dvig ključne obrestne mere. Pričakovanja glede hitrejšega dvigovanja obrestnih mer so spodbudila predvsem gibanje tečajev družb iz finančnega sektorja, zlasti bank, ki bi zaradi višjih obrestnih marž pridobile največ. Panožni indeks S&P 500 Banks Industry je v prvi polovici tedna pridobil skoraj 5 % vrednosti (merjeno v evrih).

Tudi v Evropi je bilo pretekli teden kar nekaj makroekonomskih objav. Med pomembnejšimi so objavljeni preliminarni podatki glede rasti nemškega gospodarstva. Po prvih podatkih se to še naprej krepi, vendar z nižjo stopnjo rasti od pričakovane. V zadnjem četrtletju prejšnjega leta je po prvih ocenah znašala letna rast BDP največjega evropskega gospodarstva 1,2 %, kar je manj od pričakovanj  (1,7 %). Posledično nižjo rast od pričakovane kažejo tudi preliminarni podatki za rast evrskega gospodarstva. Ta naj bi v zadnjem četrtletju znašala 1,7 %, prevedeno na letno raven, pri čemer so analitiki pričakovali 1,8 % rast.

Kljub slabšim objavam so evropski borzni trgi večinoma rasli. Evropski delniški indeks DJ Stoxx 600 je po 0,86 % rasti prejšnji teden dosegel najvišjo vrednost po decembru 2015. Med panogami so največ pridobile delnice podjetij, ki proizvajajo izdelke za domačo rabo. Na rast je najbolj vplivala 143 milijard USD težka ponudba ameriškega prehrambnega podjetja Kraft Heinz, ki želi prevzeti evropski Unilever. Združeno podjetje bi glede na skupne prihodke postalo drugo največje med proizvajalci hrane in pijače na svetu. V petek po objavi je cena delnice Unileverja pridobila dobrih 13 %. V Unileverju so sicer ponudbo še isti dan zavrnil z razlogom, da je ponujena cena občutno prenizka.

Na rast ostalih evropskih trgov je bržkone vplivala tudi objava Evropske centralne banke (ECB), da bo kljub najvišji stopnji inflacije v evroobmočju v zadnjih štirih letih ohranila program kvantitativnega sproščanja, saj je bil zadnji skok rasti cen začasne narave in posledica cen energentov. Osnovna inflacija, ki izključuje spremembe cen hrane in energentov, namreč ostaja na ravni 0,9 %, pri čemer je ciljna stopnja inflacije ECB blizu, a rahlo pod 2 %.

Na ameriških tleh se počasi zaključuje objava poslovnih rezultatov družb za zadnje četrtletje prejšnjega leta. Po trenutno objavljenih rezultatih nekaj več kot 80 % družb vključenih v indeks S&P 500, je 66 % družb preseglo pričakovanja analitikov, dobički na letni ravni pa so v povprečju porasli za 4,6 %.

Nazaj