26. 08. 2019

Centralni bankirji in politiki so tudi pretekli teden krojili razplet na kapitalskih trgih. Potem, ko je v začetku tedna Trump izjavil, da je dokaj zadovoljen z napredkom pogajanj o trgovinskem sporazumu, je v petek sledil nepričakovan šok. Kitajska je napovedala dvig carin na 75 milijard dolarjev uvoženega blaga iz ZDA, na kar je še bolj silovito odgovoril Trump. V Evropi so za na nekaj več optimizma poskrbeli nemški politiki, ki so čedalje bolj pripravljeni poseči po fiskalnih spodbudah.

Indeks Donosnost v zadnjem tednu* (16.08.2019-23.08.2019)Donosnost letos* (31.12.2018-23.08.2019)

Svet - MSCI World*

-1,04%

+16,39%

ZDA - S&P 500*

-1,83%

+18,31%

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,50%

+13,41%

Japonska - Topix*

+1,56%

+9,63%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-0,04%

+5,89%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Tekom tedna so prihajale relativno vzpodbudne novice glede trgovinske vojne, čeprav Trump še ni bil pripravljen sprejeti dokončnega sporazuma. Pozitivno je presenetila vest, da so Američani sankcije kitajskemu Huaweiju odložili za 3 mesece. V petek so bile vse oči vlagateljev uprte v izjave centralnih bankirjev na letnem simpoziju v Jackson Holu. Tam je predsednik Fed, Powell, poudaril, da je sicer ameriško gospodarstvo stabilno, vendar se hkrati sooča z znatnimi tveganji, s čimer si je pustil prostor za dodatne spodbude gospodarstvu. A stopnjevanje trgovinske napetosti je tokrat povsem zasenčilo srečanje v ameriški zvezni državi Wyoming. Najprej so kitajske oblasti kot odgovor na zadnje ameriške carine napovedale nove carine za ameriški izvoz na Kitajsko. Sledil je takojšen odgovor Trumpa, ki je napovedal novo zvišanje carin na ameriški uvoz kitajskih izdelkov.

Olje na žerjavico pa je Trump prilil še z napadom na ameriško centralno banko, čeprav se politiki razvitih držav načeloma izogibajo komentiranju monetarne politike. Ameriški predsednik tako v luči šibkosti svetovnega gospodarstva pričakuje znižanje ključne obrestne mere za kar 100 bazičnih točk. V enem izmed tvitov se je celo retorično vprašal, 'kdo je večji sovražnik: guverner FED-a ali Kitajski predsednik Xi.

V Evropi smo pretekli teden spremljali najnovejše podatke PMI indeksov, ki kažejo razpoloženje nabavnih managerjev v proizvodnem in storitvenem sektorju. Tudi po zadnjih podatkih storitveni sektor evroobmočja še vedno drži evrsko gospodarstvo nad gladino, saj se proizvodni sektor sodeč po anketnih indeksih za avgust še vedno krči. Posledično iz Frankfurta prihaja vse več novic, da bo Evropska centralna banka (ECB) v septembru še znižala že tako negativno obrestno mero ter verjetno ponovno začela odkupovati obveznice držav in podjetij iz evroobmočja.

Z upočasnitvijo svetovnega gospodarstva je vse več pozivov o nujnosti fiskalnih spodbud tudi med evropskimi politiki. Celo iz pregovorno varčne Nemčije, ki je v preteklih 20 letih vztrajala pri zglednem vladnem proračunu, so iz vladnih krogov prišle informacije, da so se pripravljeni poseči po spodbudah, če bi se to izkazalo kot potrebno. Očitno je Nemce streznila šibkost njihovega gospodarstva, ki se je v preteklem četrtletju celo skrčilo. V prvi fazi se tako že napovedujejo spodbude v višini 50 milijard evrov, ima pa Nemčija ob zgledni finančni sliki na voljo še precej več municije. Kot zanimivost, Nemčija je pretekli teden izdala 30 letne državne obveznice z donosnostjo malenkost pod 0 %. Izdaja je bila sicer relativno neuspešna, saj niso uspeli prodati celotne nameravane količine obveznic, vseeno pa pripravljenost vlagateljev posoditi denar največjemu evropskemu gospodarstvu za 30 let po negativni obrestni meri med drugim kaže na zaskrbljenost vlagateljev glede (ne)moči ECB v boju proti prenizki inflaciji.

Pri naših zahodnih sosedih se nadaljuje politična nestabilnost in vse bolj kaže, da bodo Italijani odšli na predčasne volitve. Če se voditelji političnih strank ne bodo uspeli dogovoriti o novi vladi, bo predsednik Mattarella primoran razpisati nove volitve, kar pa roko na srce v Italiji ne bi bilo nič neobičajnega.

Nazaj