22. 08. 2016

Pretekli teden kapitalski trgi vlagateljev niso navdušili. Tečaji na ključnih delniških trgih so namreč v povprečju znatno upadli. K negativnemu tednu je v največji meri prispevala neenotnost predstavnikov ameriške centralne banke (Fed) glede dinamike nadaljnjih dvigov osrednje obrestne mere. Na pomoč pa ni prišla niti podjetniška sfera, saj so bili objavljeni rezultati družb mešani.

V EURV zadnjem tednu (12.8.2016 - 19.8.2016)Letos (31.12.2015 -19.8.2016)*
Svet - MSCI World* -1,58 % -0,02 %
ZDA - S&P 500* -1,35 % +2,56 %
Evropa - DJ STOXX 600*

-1,72 %

-7,02 %
Japonska - Topix* -2,47 % -2,85 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* -1,31 %

+10,03 %

* donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Oči vlagateljev so bile v preteklem tednu usmerjene predvsem v ZDA, in sicer v osrednjo denarno ustanovo, ki je razkrila zapisnik julijskega srečanja. V njem so vlagatelji iskali predvsem jasne usmeritve glede prihodnje politike obrestnih mer, a jih niso našli. Iz zapisnika je bilo namreč razvidno, da so bili predstavniki Fed izrazito neenotni glede nadaljnje dinamike dvigov osrednje obrestne mere. En del predstavnikov je zagovarjal upočasnitev dinamike dvigov osrednje obrestne mere, saj je ameriška inflacija še vedno pod ciljno. Julija so se tako cene v ZDA glede na leto prej v povprečju dvignile le za 0,8 %, kar je občutno pod ciljnima 2 %, s čimer so želeli utemeljiti, da trenutna obrestna mera še ne ogroža inflacijskega cilja. Drugi so izpostavili, da je ameriško gospodarstvo blizu polne zaposlitve, zaradi česar je potrebno upočasniti denarne spodbude. Ameriški trg dela namreč beleži odlične rezultate. Število novih prosilcev za pomoč v času brezposelnosti je v tednu, ki se je zaključil 13. avgusta, upadlo na 262 tisoč, kar je najmanj v zadnjem mesecu, dodatno pa gre že za 76. teden zapored, ko je število omenjenih prosilcev znašalo manj kot 300 tisoč. Tako močnemu trendu pa so bili v ZDA nazadnje priča leta 1970.

Na odsotnost jasne prihodnje dinamike dvigov ameriške osrednje obrestne mere so se vlagatelji na vseh ključnih delniških trgih odzvali opazno negativno. Na nejasno smer kažejo tudi izvedeni finančni instrumenti. Verjetnost enega dviga osrednje obrestne mere do konca leta je po podatkih Bloomberga približno polovična. Imun na obrestno negotovost ni bil niti ameriški zelenec, ki je v preteklem tednu glede na evro izgubil skoraj 1,5 % vrednosti. Popravni izpit za zgoraj navedeno nejasnost bo konec tega tedna imela Janet Yellen, guvernerka Fed-a, in sicer na tradicionalnem letnem srečanju svetovnih bankirjev, ekonomistov in politikov, ki ga gosti ameriški Jackson Hole.

Na podjetniškem parketu največjih globalnih družb je za naslovnice poskrbel BHP Billiton. Največje svetovno rudarsko podjetje je namreč zadnje poslovno leto zaključilo z izgubo v višini 6,4 milijarde USD, kar je sploh prva izguba od nastanka rudarskega velikana z združitvijo BHP in Billitona v letu 2001. K izgubi je v največji meri prispeval strošek poravnave z brazilsko vlado za katastrofalno škodo, ki jo je povzročil porušeni rudniški jez v letu 2015. Pomembno so k izgubi prispevale tudi cene naravnih virov. Cena železove rude, ki predstavlja njihov osnovni proizvod, je bila namreč v zadnjem poslovnem letu za skoraj polovico nižja od vrha v letu 2011, kar gre pripisati predvsem presežni ponudbi in počasnejši gospodarski rasti Kitajske, ki je največji kupec omenjenega naravnega vira. Družba je sicer pred upoštevanjem omenjenih izrednih dogodkov oziroma stroškov ustvarila dobiček v višini 1,2 milijarde USD, s čimer je pozitivno presenetila analitike.

Za rahlo razočaranje vlagateljev je v preteklem tednu poskrbel Nestle, svetovni prehrambeni velikan, katerega prihodki so v prvem polletju 2016 glede na enako lansko obdobje porasli za 3,5 %, medtem ko so vlagatelji pričakovali 3,7 %-no rast prihodkov. K zaostanku so ključno prispevale predvsem nižje cene proizvodov v Evropi, delno pa tudi upočasnitev rasti kitajskega trga hrane in pijače.

Pretekli teden je še enkrat več pokazal, da negotovost ni prijatelj kapitalski trgov.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Keber
Rok Keber

CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja